Pisatelj in literarni zgodovinar  FRAN  CELESTIN se je rodil na današnji dan leta 1843 v Kléniku pri Litiji. Po študiju slavistike in klasične filologije je bil gimnazijski profesor v Vladimiru v Rusiji, Harkovu v Ukrajini, na Dunaju in v Zagrebu. Pisal je domoljubne pesmi in krajše romantične povesti. Kot poznavalec ruske literature je Slovence seznanjal z deli Gogolja, Lermontova, Turgenjeva in drugih. Najpomembnejša razprava Frana Celestina ima naslov Naše obzorje; v njej je ocenil slovenske realiste Jenka, Jurčiča, Levstika in Stritarja ter razvil program socialnokritičnega realizma.

—–

Književnik, urednik in politik  EVGEN  LAMPE  je bogoslovje končal v Ljubljani, v Gradcu pa je leta 1900 doktoriral iz teologije. Opravljal je različne duhovniške službe in bil hkrati močno navzoč tudi v javnem življenju. Urejal je lista Pomladni glasi in Dom in svet ter sodeloval v njiju s članki politične, literarne in kulturne vsebine. V letih od 1900 do 1913 je recenziral skoraj vse slovenske literarne stvaritve. Presojal je po Mahničevem zgledu s stališča katoliškega rigorizma in koristnosti za umsko in nravstveno vzgojo naroda v tem pogledu. Nasprotoval je delom Antona Aškerca in Ivana Cankarja, čeprav je cenil Cankarjevo ustvarjalno moč; tudi Josip Murn in Oton Župančič sta se mu zdela nedovršena in nedorasla v etičnih in estetskih nazorih.

Od leta 1908 je bil poslanec dolenjskih občin v deželnem zboru ter si je prizadeval za gospodarsko osamosvajanje Kranjske. Med prvo svetovno vojno je bil član prehranjevalnega urada na Dunaju in uspelo mu je preprečiti, da bi se avstro-ogrski vojaki na soški fronti oskrbovali le z živežem iz Kranjske; tako je rešil živinski stalež pred uničenjem. Zaslužen je tudi za zgraditev hidroelektrarne Završnica in za ustanovitev Kranjskih deželnih elektrarn. Urednik in politik Evgen Lampe se je rodil na današnji dan leta 1874  v Metliki.

—–

Umetnostni zgodovinar, organist, pianist in pedagog  HUBERT   BERGANT  se je rodil na današnji dan leta 1934 v Kamniku. Leta 1966 je v Ljubljani končal študij klavirja in orgel (orgelski študij tudi podiplomsko) ter diplomiral iz umetnostne zgodovine. Bil je baletni korepetiror v ljubljanski operi, profesor umetnostne zgodovine na novogoriški gimnaziji, od leta 1972 pa profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

Posebno znan je bil po izvedbah Bachovih fug, pa tudi del drugih glasbenih klasikov. S pretanjeno muzikaličnostjo in tehnično dovršenostjo je na številnih samostojnih koncertih doma in v tujini med drugim izvedel celotna Bachova orgelska dela, ves čas pa je posebno skrb posvečal tudi izvedbam preostale starejše orgelske literature. Hubert Bergant je bil naš vodilni orgelski pedagog, visoko cenjen tudi v tujini, saj je veljal za enega najpomembnejših umetnikov na orglah v svetu.

—–

Alpinist, gorski reševalec in vodnik STANE BÉLAK – Šrauf  je bil vzgojitelj alpinističnih rodov, pisec člankov in soavtor več knjig. Opravil je več kot 1200 alpinističnih vzponov v slovenskih in tujih gorah v vseh letnih časih, med njimi šestdeset vrhunskih, ter se kot član in vodja udeležil številnih odprav na Himalajo.

Stane Bélak je napisal tudi avtobiografsko delo “Veliki dnevi”, ki je izšlo posmrtno leta 1997. Za svoje izjemne uspehe je prejel veliko priznanj, od častne listine Planinske zveze Slovenije, Bloudkove nagrade in plakete ter Ziherlove plakete do znaka za zasluge za narod. Rodil se je na današnji dan leta 1940 v Ljubljani.