Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

15.11.2018


Škof  ANDREJ  KARLIN  je po študiju teologije v Ljubljani in nekajletnem kaplanovanju leta 1892 v Rimu doktoriral iz cerkvenega in civilnega prava. Nato je bil katehet v Ljubljani, zadnji ravnatelj dijaškega semenišča Alojzijevišča, sodeloval je pri gospodarskih, delavskih in posvetnih organizacijah ter v cerkvenoglasbenem gibanju v okviru Cecilijinega društva v Ljubljani, urejal pa je tudi revijo Cerkveni glasbenik. Leta 1911 je postal tržaško-koprski škof, vendar se je zaradi italijanskih nacionalističnih pritiskov škofiji odpovedal.  Imenovan je bil za ravnatelja škofovih zavodov v Šentvidu pri Ljubljani ter bil pozneje, do smrti leta 1933, lavantinsko-mariborski škof. Andrej Karlin se je rodil na današnji dan leta 1857 v Stari Loki. 

—–

Radenci  so bili kot vas prvič omenjeni leta 1436 (torej pred 582-imi leti), zdravilno vodo pa je na njihovem območju po naključju odkril doktor Karl Friedrich Henn, ko je kot študent medicine in kemije leta 1833 s konjsko vprego potoval iz Radgone skozi Radence na dopust v Ljutomer. Zanimala ga je tamkajšnja búblja, kot so domačini pravili vrelcu na travniku ob vasi. Naredil je prve poskuse in ugotovil, da je voda zdravilna. Po koncu študija je sklenil, da jo bo predstavil mednarodni javnosti in zgradil zdravilišče. Imel je veliko težav in ko so na današnji dan pred 150-imi leti našli glavno žilo vrelca, je bil finančno in zdravstveno že čisto na koncu. Delo pa je teklo naprej in naslednje leto je iz vrtine pritekla čista radenska slatina. Leta 1877 je doktor Henn tam postavil Anin in Karlov dvor, pet let pozneje pa so Radenci dobili še kopališče.

  —–

Prvi  avtomobil je zapeljal po slovenskih cestah na današnji dan pred 120-imi leti.  Z njim je z Dunaja pripotoval v Ljubljano, “ves prašen in umazan”, grof Anton Codelli. To vozilo – imenovalo se je “benz velo confortable” –  je bolj spominjalo na kočijo kot pa na avtomobil; “čuden štirikolesnik brez vlečnih konj”, so takrat zapisali časopisi. Tehtalo je vsega 360 kilogramov in imelo le dve prestavi. Voziti je moralo po levi strani ceste, saj je takrat še veljal cestno-policijski predpis iz leta 1874, ki je urejal promet z vprežnimi vozili in kolesi. Meščani so se Codellijevega avtomobila sprva bali, na podeželju pa so ga celo obmetavali s kamenjem, saj  je ropotajoče vozilo plašilo živino in strašilo otroke.

Ob Codelliju je bil v avtomobilu še en potnik; časopisi niso zapisali, kdo naj bi to bil, pa tudi ne, kdo je vozil. Ker so bili avtomobili v tistem obdobju ne samo zelo dragi, ampak tudi zapleteni, vožnja pa je bila zelo zahtevna veščina, so tovarne posojale kupcem  svoje voznike, ki so lastnike naučili osnov vožnje. Codellijevo vozilo, ki je leta 1898 priropotalo v Ljubljano, je bilo zagotovo tudi prvi avtomobil, ki je pripeljal na Balkan.

—–

Na današnji dan leta 1931 se je v Šebreljah na Primorskem rodil klasični filolog, duhovnik in prevajalec  OTMAR  ČRNILOGAR. Diplomiral je na teološki fakulteti v Ljubljani leta 1957, dve leti pozneje pa še iz grščine in latinščine. Bil je župnik v Podragi pri Vipavi, hkrati pa je poučeval latinščino in grščino ter filozofijo na vipavski škofijski gimnaziji ter latinščino na teološki fakulteti. Njegovo najpomembnejše prevajalsko delo je bilo tesno sodelovanje pri novem prevodu Svetega pisma. Profesor Otmar Črnilogar je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja s svojim širokim strokovnim znanjem redno sodeloval pri javnih radijskih oddajah “Quo vadis”.


Na današnji dan

6273 epizod

Na današnji dan

6273 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

15.11.2018


Škof  ANDREJ  KARLIN  je po študiju teologije v Ljubljani in nekajletnem kaplanovanju leta 1892 v Rimu doktoriral iz cerkvenega in civilnega prava. Nato je bil katehet v Ljubljani, zadnji ravnatelj dijaškega semenišča Alojzijevišča, sodeloval je pri gospodarskih, delavskih in posvetnih organizacijah ter v cerkvenoglasbenem gibanju v okviru Cecilijinega društva v Ljubljani, urejal pa je tudi revijo Cerkveni glasbenik. Leta 1911 je postal tržaško-koprski škof, vendar se je zaradi italijanskih nacionalističnih pritiskov škofiji odpovedal.  Imenovan je bil za ravnatelja škofovih zavodov v Šentvidu pri Ljubljani ter bil pozneje, do smrti leta 1933, lavantinsko-mariborski škof. Andrej Karlin se je rodil na današnji dan leta 1857 v Stari Loki. 

—–

Radenci  so bili kot vas prvič omenjeni leta 1436 (torej pred 582-imi leti), zdravilno vodo pa je na njihovem območju po naključju odkril doktor Karl Friedrich Henn, ko je kot študent medicine in kemije leta 1833 s konjsko vprego potoval iz Radgone skozi Radence na dopust v Ljutomer. Zanimala ga je tamkajšnja búblja, kot so domačini pravili vrelcu na travniku ob vasi. Naredil je prve poskuse in ugotovil, da je voda zdravilna. Po koncu študija je sklenil, da jo bo predstavil mednarodni javnosti in zgradil zdravilišče. Imel je veliko težav in ko so na današnji dan pred 150-imi leti našli glavno žilo vrelca, je bil finančno in zdravstveno že čisto na koncu. Delo pa je teklo naprej in naslednje leto je iz vrtine pritekla čista radenska slatina. Leta 1877 je doktor Henn tam postavil Anin in Karlov dvor, pet let pozneje pa so Radenci dobili še kopališče.

  —–

Prvi  avtomobil je zapeljal po slovenskih cestah na današnji dan pred 120-imi leti.  Z njim je z Dunaja pripotoval v Ljubljano, “ves prašen in umazan”, grof Anton Codelli. To vozilo – imenovalo se je “benz velo confortable” –  je bolj spominjalo na kočijo kot pa na avtomobil; “čuden štirikolesnik brez vlečnih konj”, so takrat zapisali časopisi. Tehtalo je vsega 360 kilogramov in imelo le dve prestavi. Voziti je moralo po levi strani ceste, saj je takrat še veljal cestno-policijski predpis iz leta 1874, ki je urejal promet z vprežnimi vozili in kolesi. Meščani so se Codellijevega avtomobila sprva bali, na podeželju pa so ga celo obmetavali s kamenjem, saj  je ropotajoče vozilo plašilo živino in strašilo otroke.

Ob Codelliju je bil v avtomobilu še en potnik; časopisi niso zapisali, kdo naj bi to bil, pa tudi ne, kdo je vozil. Ker so bili avtomobili v tistem obdobju ne samo zelo dragi, ampak tudi zapleteni, vožnja pa je bila zelo zahtevna veščina, so tovarne posojale kupcem  svoje voznike, ki so lastnike naučili osnov vožnje. Codellijevo vozilo, ki je leta 1898 priropotalo v Ljubljano, je bilo zagotovo tudi prvi avtomobil, ki je pripeljal na Balkan.

—–

Na današnji dan leta 1931 se je v Šebreljah na Primorskem rodil klasični filolog, duhovnik in prevajalec  OTMAR  ČRNILOGAR. Diplomiral je na teološki fakulteti v Ljubljani leta 1957, dve leti pozneje pa še iz grščine in latinščine. Bil je župnik v Podragi pri Vipavi, hkrati pa je poučeval latinščino in grščino ter filozofijo na vipavski škofijski gimnaziji ter latinščino na teološki fakulteti. Njegovo najpomembnejše prevajalsko delo je bilo tesno sodelovanje pri novem prevodu Svetega pisma. Profesor Otmar Črnilogar je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja s svojim širokim strokovnim znanjem redno sodeloval pri javnih radijskih oddajah “Quo vadis”.


03.02.2023

10. februar - Franc Wels, eden od pionirjev letalstva pri nas

Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.02.2023

9. februar - Pavel Kêrnjak in koroško zborovsko izročilo

Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.02.2023

8. februar - pred 100 leti se je rodil slikar in ilustrator Janez Vidic

»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.02.2023

7. februar - ilegalni radio Kričač leta 1942 počastil spomin na Prešerena

»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.02.2023

6. februar - dr. Bogdan Derč in 90 let posvetovalnice za matere z dojenčki v Ljubljani

Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.01.2023

5. februar - prva policistka v Kraljevini Jugoslaviji in kaj je imel pri tem dr. Anton Korošec ?

Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.01.2023

4. februar - prva slovenska opereta

Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.01.2023

3. februar - Anton Okrogar Nestl (1923 -1955) upornik proti nacizmu, partizanski poveljnik

700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.01.2023

2. februar - dr. France Bučar (1923 - 2015) od disidenta do državnika

Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.01.2023

1. februar - pred 100 leti se je rodil zgodovinar dr. Janko Pleterski

Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.01.2023

31. januar - Tomaš G. Masaryk, častni doktor Univerze v Ljubljani

Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.01.2023

30. januar - 30 let slovenske vojne mornarice

Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.01.2023

29. januar - France Forstnerič (1933 - 2007) »Jaz pa se hočem posloviti vedno zjutraj in začeti dan na novo«

Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.01.2023

28. januar - Smiljan Rozman (1927-2007) in novele iz vsakdanjih okolij

Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.01.2023

27. januar - dr. Matija Slavič (1877-1958) borec za Prekmurje in rektor ljubljanske univerze

Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.01.2023

26. januar - “Vodnik za Savinjske planine in najbližjo okolico«

Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem


22.01.2023

25. januar - Ivan Trinko Zamejski "oče beneških Slovencev"

Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.01.2023

24. januar - Ziljska podružnica slovenskega planinskega društva

Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«


22.01.2023

23. januar - Slovenski »katalog potresov«

Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem


15.01.2023

22. januar - stoletnica rojstva koroškega šolnika dr. Valetina Inzka (1923-2002)

Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 33 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov