Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Politik, pisec, veterinarski in medicinski strokovnjak JANEZ BLEIWEIS se je rodil na današnji dan pred 210-imi leti v Kranju. Leta 1841 je bil izvoljen za profesorja veterine in sodne medicine na ljubljanskem liceju. Organizacija veterinarskega šolstva in njegova poljudna, strokovna ter znanstvena dela so pripomogli k hitremu razvoju te stroke. Do smrti je bil tajnik Kmetijske družbe za Kranjsko, od leta 1843 pa tudi urednik »Kmetijskih in rokodelskih novic«. Opravljal je številne politične in društvene funkcije. Glede slovenskih zahtev je bil za postopno in zmerno pot, čeprav se je zavzemal za Zedinjeno Slovenijo. Bil je zmerno liberalen in se ni vdal klerikalizmu.
Kako priljubljen je bil, kažejo poročila o izredno slovesnem praznovanju Bleiweisove sedemdesetletnice – torej na današnji dan pred 140-imi leti – v Ljubljani. Na večer pred njo je šel skozi mestno središče in mimo slavljenčeve hiše sprevod 15.000 ljudi s kar petsto baklonosci. Bleiweis je bil namreč tedaj že nacionalni simbol in »oče naroda«.
Od blizu in daleč so k njemu romali poslanci in se mu poklanjali z najizbranejšimi besedami, v katerih je bilo čutiti spoštovanje in občudovanje. Čestitke so se vrstile tudi na veličastnem popoldanskem banketu v hotelu Evropa (izredno plamteč nagovor je imel hrvaški pisatelj in zagrebški mestni senator August Šénoa), na katerem so zaigrali tudi priložnostno kantato Benjamina Ipavca; »vsled splošnega in gromovitega odobravanja so jo morali ponavljati,« je zapisal tedanji poročevalec. Zadnje dejanje slovesnosti pa je bila uprizoritev veseloigre »Berite Novice!« avtorjev Josipa Jurčiča in Janka Kersnika.
Ob Bleiweisovi sedemdesetletnici so ga številna društva imenovala za svojega častnega ali dopisnega člana (Kranjska kmetijska družba, Zdravniško društvo na Kranjskem, Slovenska matica, Mestno županstvo Kranj, Čitalnica Celje, Narodna čitalnica v Ljubljani, Kmetijska družba v Gornji Avstriji, ljubljansko telovadno društvo Sokol in drugi), avstrijski cesar Franc Jožef I. pa ga je odlikoval z redom železne krone 3. stopnje ter mu podelil plemiški naslov – vitez Trsteniški.
V spomin na doktorja Janeza Bleiweisa in na njegovo delo so hvaležni Slovenci pozneje po njem imenovali ulico v Ljubljani; danes je to Prešernova cesta.
—–
Operni pevec MIRKO JELAČIN je končal konservatorij na Dunaju, se izpopolnjeval v Pragi, kjer je začel tudi poklicno nastopati. Kariero je nadaljeval v operi v Lübecku kot prvi lirski tenor. Pel je še v mnogih drugih evropskih mestih, večkrat pa je gostoval tudi v Ljubljani. Mirko Jelačin je hkrati nastopal še v manjših kabaretnih ansamblih. Rodil se je na današnji dan leta 1892 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 120-imi leti se je v Solkanu rodil filozof in alpinist KLEMENT JUG. Kot doktor filozofije je raziskoval nagonsko doživljanje, psihologijo in predvsem etiko. Plezati je začel leta 1922. Razvil se je v odličnega plezalca in dosegel raven, ki so jo dotlej v slovenskih gorah zmogli le tujci. Sam je opravil več kot deset vzponov in grebenskih prečenj, med njimi nekaj težavnih prvenstvenih smeri. Ko je poskusil preplezati zahtevno prvenstveno smer v severni steni Triglava ( zdaj se po njem imenuje Jugov steber ), se je smrtno ponesrečil. S plezanjem in idejnim vplivom na plezalce je Klement Jug omogočil nagel vzpon slovenskega alpinizma po prvi svetovni vojni ter sooblikoval njegove duhovne temelje. Poudarjal je etično-vzgojno vlogo alpinizma, močno voljo in razumno obvladovanje ovir.
6274 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Politik, pisec, veterinarski in medicinski strokovnjak JANEZ BLEIWEIS se je rodil na današnji dan pred 210-imi leti v Kranju. Leta 1841 je bil izvoljen za profesorja veterine in sodne medicine na ljubljanskem liceju. Organizacija veterinarskega šolstva in njegova poljudna, strokovna ter znanstvena dela so pripomogli k hitremu razvoju te stroke. Do smrti je bil tajnik Kmetijske družbe za Kranjsko, od leta 1843 pa tudi urednik »Kmetijskih in rokodelskih novic«. Opravljal je številne politične in društvene funkcije. Glede slovenskih zahtev je bil za postopno in zmerno pot, čeprav se je zavzemal za Zedinjeno Slovenijo. Bil je zmerno liberalen in se ni vdal klerikalizmu.
Kako priljubljen je bil, kažejo poročila o izredno slovesnem praznovanju Bleiweisove sedemdesetletnice – torej na današnji dan pred 140-imi leti – v Ljubljani. Na večer pred njo je šel skozi mestno središče in mimo slavljenčeve hiše sprevod 15.000 ljudi s kar petsto baklonosci. Bleiweis je bil namreč tedaj že nacionalni simbol in »oče naroda«.
Od blizu in daleč so k njemu romali poslanci in se mu poklanjali z najizbranejšimi besedami, v katerih je bilo čutiti spoštovanje in občudovanje. Čestitke so se vrstile tudi na veličastnem popoldanskem banketu v hotelu Evropa (izredno plamteč nagovor je imel hrvaški pisatelj in zagrebški mestni senator August Šénoa), na katerem so zaigrali tudi priložnostno kantato Benjamina Ipavca; »vsled splošnega in gromovitega odobravanja so jo morali ponavljati,« je zapisal tedanji poročevalec. Zadnje dejanje slovesnosti pa je bila uprizoritev veseloigre »Berite Novice!« avtorjev Josipa Jurčiča in Janka Kersnika.
Ob Bleiweisovi sedemdesetletnici so ga številna društva imenovala za svojega častnega ali dopisnega člana (Kranjska kmetijska družba, Zdravniško društvo na Kranjskem, Slovenska matica, Mestno županstvo Kranj, Čitalnica Celje, Narodna čitalnica v Ljubljani, Kmetijska družba v Gornji Avstriji, ljubljansko telovadno društvo Sokol in drugi), avstrijski cesar Franc Jožef I. pa ga je odlikoval z redom železne krone 3. stopnje ter mu podelil plemiški naslov – vitez Trsteniški.
V spomin na doktorja Janeza Bleiweisa in na njegovo delo so hvaležni Slovenci pozneje po njem imenovali ulico v Ljubljani; danes je to Prešernova cesta.
—–
Operni pevec MIRKO JELAČIN je končal konservatorij na Dunaju, se izpopolnjeval v Pragi, kjer je začel tudi poklicno nastopati. Kariero je nadaljeval v operi v Lübecku kot prvi lirski tenor. Pel je še v mnogih drugih evropskih mestih, večkrat pa je gostoval tudi v Ljubljani. Mirko Jelačin je hkrati nastopal še v manjših kabaretnih ansamblih. Rodil se je na današnji dan leta 1892 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 120-imi leti se je v Solkanu rodil filozof in alpinist KLEMENT JUG. Kot doktor filozofije je raziskoval nagonsko doživljanje, psihologijo in predvsem etiko. Plezati je začel leta 1922. Razvil se je v odličnega plezalca in dosegel raven, ki so jo dotlej v slovenskih gorah zmogli le tujci. Sam je opravil več kot deset vzponov in grebenskih prečenj, med njimi nekaj težavnih prvenstvenih smeri. Ko je poskusil preplezati zahtevno prvenstveno smer v severni steni Triglava ( zdaj se po njem imenuje Jugov steber ), se je smrtno ponesrečil. S plezanjem in idejnim vplivom na plezalce je Klement Jug omogočil nagel vzpon slovenskega alpinizma po prvi svetovni vojni ter sooblikoval njegove duhovne temelje. Poudarjal je etično-vzgojno vlogo alpinizma, močno voljo in razumno obvladovanje ovir.
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov