Politik, pisec, veterinarski in medicinski strokovnjak JANEZ BLEIWEIS se je rodil na današnji dan pred 210-imi leti v Kranju. Leta 1841 je bil izvoljen za profesorja veterine in sodne medicine na ljubljanskem liceju. Organizacija veterinarskega šolstva in njegova poljudna, strokovna ter znanstvena dela so pripomogli k hitremu razvoju te stroke. Do smrti je bil tajnik Kmetijske družbe za Kranjsko, od leta 1843 pa tudi urednik »Kmetijskih in rokodelskih novic«. Opravljal je številne politične in društvene funkcije. Glede slovenskih zahtev je bil za postopno in zmerno pot, čeprav se je zavzemal za Zedinjeno Slovenijo. Bil je zmerno liberalen in se ni vdal klerikalizmu.

Kako priljubljen je bil, kažejo poročila o izredno slovesnem praznovanju Bleiweisove sedemdesetletnice – torej na današnji dan pred 140-imi leti – v Ljubljani. Na večer pred njo je šel skozi mestno središče in mimo slavljenčeve hiše  sprevod 15.000 ljudi s kar petsto baklonosci. Bleiweis je bil namreč tedaj že nacionalni simbol in »oče naroda«.

Od blizu in daleč so k njemu romali poslanci in se mu poklanjali z najizbranejšimi besedami, v katerih je bilo čutiti spoštovanje in občudovanje. Čestitke so se vrstile tudi na veličastnem popoldanskem banketu v hotelu Evropa (izredno plamteč nagovor je imel hrvaški pisatelj  in zagrebški mestni senator August Šénoa), na katerem so zaigrali tudi priložnostno kantato Benjamina Ipavca; »vsled splošnega in gromovitega odobravanja so jo morali ponavljati,« je zapisal tedanji poročevalec. Zadnje dejanje slovesnosti pa je bila uprizoritev veseloigre »Berite Novice!« avtorjev Josipa Jurčiča in Janka Kersnika.

Ob Bleiweisovi sedemdesetletnici so ga številna društva imenovala za svojega častnega ali dopisnega člana  (Kranjska kmetijska družba, Zdravniško društvo na Kranjskem, Slovenska matica, Mestno županstvo Kranj, Čitalnica Celje,  Narodna čitalnica v Ljubljani, Kmetijska družba v Gornji Avstriji, ljubljansko telovadno društvo Sokol in drugi), avstrijski cesar Franc Jožef I. pa ga je odlikoval z redom železne krone 3. stopnje ter mu podelil plemiški naslov – vitez Trsteniški.

V spomin na doktorja Janeza Bleiweisa in na njegovo delo so hvaležni Slovenci pozneje po njem imenovali ulico v Ljubljani; danes je to Prešernova cesta.

—–

Operni pevec  MIRKO  JELAČIN  je končal konservatorij na Dunaju, se izpopolnjeval v Pragi, kjer je začel tudi poklicno nastopati. Kariero je nadaljeval v operi v Lübecku kot prvi lirski tenor. Pel je še v mnogih drugih evropskih mestih, večkrat pa je gostoval tudi v Ljubljani. Mirko Jelačin je hkrati nastopal še v manjših kabaretnih ansamblih.  Rodil se je na današnji dan leta 1892 v Ljubljani.

—–

Na današnji dan pred 120-imi leti se je v Solkanu rodil filozof in alpinist KLEMENT JUG. Kot doktor filozofije je raziskoval nagonsko doživljanje, psihologijo in predvsem etiko. Plezati je začel leta 1922. Razvil se je v odličnega plezalca in dosegel raven, ki so jo dotlej v slovenskih gorah zmogli le tujci. Sam je opravil več kot deset vzponov in grebenskih prečenj, med njimi nekaj težavnih prvenstvenih smeri. Ko je  poskusil preplezati zahtevno prvenstveno smer v severni steni Triglava ( zdaj se po njem imenuje Jugov steber ), se je smrtno ponesrečil. S plezanjem in idejnim vplivom na plezalce je Klement Jug omogočil nagel vzpon slovenskega alpinizma po prvi svetovni vojni ter sooblikoval njegove duhovne temelje.  Poudarjal je etično-vzgojno vlogo alpinizma, močno voljo in razumno obvladovanje ovir.