Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

19.11.2018


 Politik, pisec, veterinarski in medicinski strokovnjak JANEZ BLEIWEIS se je rodil na današnji dan pred 210-imi leti v Kranju. Leta 1841 je bil izvoljen za profesorja veterine in sodne medicine na ljubljanskem liceju. Organizacija veterinarskega šolstva in njegova poljudna, strokovna ter znanstvena dela so pripomogli k hitremu razvoju te stroke. Do smrti je bil tajnik Kmetijske družbe za Kranjsko, od leta 1843 pa tudi urednik »Kmetijskih in rokodelskih novic«. Opravljal je številne politične in društvene funkcije. Glede slovenskih zahtev je bil za postopno in zmerno pot, čeprav se je zavzemal za Zedinjeno Slovenijo. Bil je zmerno liberalen in se ni vdal klerikalizmu.

Kako priljubljen je bil, kažejo poročila o izredno slovesnem praznovanju Bleiweisove sedemdesetletnice – torej na današnji dan pred 140-imi leti – v Ljubljani. Na večer pred njo je šel skozi mestno središče in mimo slavljenčeve hiše  sprevod 15.000 ljudi s kar petsto baklonosci. Bleiweis je bil namreč tedaj že nacionalni simbol in »oče naroda«.

Od blizu in daleč so k njemu romali poslanci in se mu poklanjali z najizbranejšimi besedami, v katerih je bilo čutiti spoštovanje in občudovanje. Čestitke so se vrstile tudi na veličastnem popoldanskem banketu v hotelu Evropa (izredno plamteč nagovor je imel hrvaški pisatelj  in zagrebški mestni senator August Šénoa), na katerem so zaigrali tudi priložnostno kantato Benjamina Ipavca; »vsled splošnega in gromovitega odobravanja so jo morali ponavljati,« je zapisal tedanji poročevalec. Zadnje dejanje slovesnosti pa je bila uprizoritev veseloigre »Berite Novice!« avtorjev Josipa Jurčiča in Janka Kersnika.

Ob Bleiweisovi sedemdesetletnici so ga številna društva imenovala za svojega častnega ali dopisnega člana  (Kranjska kmetijska družba, Zdravniško društvo na Kranjskem, Slovenska matica, Mestno županstvo Kranj, Čitalnica Celje,  Narodna čitalnica v Ljubljani, Kmetijska družba v Gornji Avstriji, ljubljansko telovadno društvo Sokol in drugi), avstrijski cesar Franc Jožef I. pa ga je odlikoval z redom železne krone 3. stopnje ter mu podelil plemiški naslov – vitez Trsteniški.

V spomin na doktorja Janeza Bleiweisa in na njegovo delo so hvaležni Slovenci pozneje po njem imenovali ulico v Ljubljani; danes je to Prešernova cesta.

—–

Operni pevec  MIRKO  JELAČIN  je končal konservatorij na Dunaju, se izpopolnjeval v Pragi, kjer je začel tudi poklicno nastopati. Kariero je nadaljeval v operi v Lübecku kot prvi lirski tenor. Pel je še v mnogih drugih evropskih mestih, večkrat pa je gostoval tudi v Ljubljani. Mirko Jelačin je hkrati nastopal še v manjših kabaretnih ansamblih.  Rodil se je na današnji dan leta 1892 v Ljubljani.

—–

Na današnji dan pred 120-imi leti se je v Solkanu rodil filozof in alpinist KLEMENT JUG. Kot doktor filozofije je raziskoval nagonsko doživljanje, psihologijo in predvsem etiko. Plezati je začel leta 1922. Razvil se je v odličnega plezalca in dosegel raven, ki so jo dotlej v slovenskih gorah zmogli le tujci. Sam je opravil več kot deset vzponov in grebenskih prečenj, med njimi nekaj težavnih prvenstvenih smeri. Ko je  poskusil preplezati zahtevno prvenstveno smer v severni steni Triglava ( zdaj se po njem imenuje Jugov steber ), se je smrtno ponesrečil. S plezanjem in idejnim vplivom na plezalce je Klement Jug omogočil nagel vzpon slovenskega alpinizma po prvi svetovni vojni ter sooblikoval njegove duhovne temelje.  Poudarjal je etično-vzgojno vlogo alpinizma, močno voljo in razumno obvladovanje ovir.


Na današnji dan

6274 epizod

Na današnji dan

6274 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

19.11.2018


 Politik, pisec, veterinarski in medicinski strokovnjak JANEZ BLEIWEIS se je rodil na današnji dan pred 210-imi leti v Kranju. Leta 1841 je bil izvoljen za profesorja veterine in sodne medicine na ljubljanskem liceju. Organizacija veterinarskega šolstva in njegova poljudna, strokovna ter znanstvena dela so pripomogli k hitremu razvoju te stroke. Do smrti je bil tajnik Kmetijske družbe za Kranjsko, od leta 1843 pa tudi urednik »Kmetijskih in rokodelskih novic«. Opravljal je številne politične in društvene funkcije. Glede slovenskih zahtev je bil za postopno in zmerno pot, čeprav se je zavzemal za Zedinjeno Slovenijo. Bil je zmerno liberalen in se ni vdal klerikalizmu.

Kako priljubljen je bil, kažejo poročila o izredno slovesnem praznovanju Bleiweisove sedemdesetletnice – torej na današnji dan pred 140-imi leti – v Ljubljani. Na večer pred njo je šel skozi mestno središče in mimo slavljenčeve hiše  sprevod 15.000 ljudi s kar petsto baklonosci. Bleiweis je bil namreč tedaj že nacionalni simbol in »oče naroda«.

Od blizu in daleč so k njemu romali poslanci in se mu poklanjali z najizbranejšimi besedami, v katerih je bilo čutiti spoštovanje in občudovanje. Čestitke so se vrstile tudi na veličastnem popoldanskem banketu v hotelu Evropa (izredno plamteč nagovor je imel hrvaški pisatelj  in zagrebški mestni senator August Šénoa), na katerem so zaigrali tudi priložnostno kantato Benjamina Ipavca; »vsled splošnega in gromovitega odobravanja so jo morali ponavljati,« je zapisal tedanji poročevalec. Zadnje dejanje slovesnosti pa je bila uprizoritev veseloigre »Berite Novice!« avtorjev Josipa Jurčiča in Janka Kersnika.

Ob Bleiweisovi sedemdesetletnici so ga številna društva imenovala za svojega častnega ali dopisnega člana  (Kranjska kmetijska družba, Zdravniško društvo na Kranjskem, Slovenska matica, Mestno županstvo Kranj, Čitalnica Celje,  Narodna čitalnica v Ljubljani, Kmetijska družba v Gornji Avstriji, ljubljansko telovadno društvo Sokol in drugi), avstrijski cesar Franc Jožef I. pa ga je odlikoval z redom železne krone 3. stopnje ter mu podelil plemiški naslov – vitez Trsteniški.

V spomin na doktorja Janeza Bleiweisa in na njegovo delo so hvaležni Slovenci pozneje po njem imenovali ulico v Ljubljani; danes je to Prešernova cesta.

—–

Operni pevec  MIRKO  JELAČIN  je končal konservatorij na Dunaju, se izpopolnjeval v Pragi, kjer je začel tudi poklicno nastopati. Kariero je nadaljeval v operi v Lübecku kot prvi lirski tenor. Pel je še v mnogih drugih evropskih mestih, večkrat pa je gostoval tudi v Ljubljani. Mirko Jelačin je hkrati nastopal še v manjših kabaretnih ansamblih.  Rodil se je na današnji dan leta 1892 v Ljubljani.

—–

Na današnji dan pred 120-imi leti se je v Solkanu rodil filozof in alpinist KLEMENT JUG. Kot doktor filozofije je raziskoval nagonsko doživljanje, psihologijo in predvsem etiko. Plezati je začel leta 1922. Razvil se je v odličnega plezalca in dosegel raven, ki so jo dotlej v slovenskih gorah zmogli le tujci. Sam je opravil več kot deset vzponov in grebenskih prečenj, med njimi nekaj težavnih prvenstvenih smeri. Ko je  poskusil preplezati zahtevno prvenstveno smer v severni steni Triglava ( zdaj se po njem imenuje Jugov steber ), se je smrtno ponesrečil. S plezanjem in idejnim vplivom na plezalce je Klement Jug omogočil nagel vzpon slovenskega alpinizma po prvi svetovni vojni ter sooblikoval njegove duhovne temelje.  Poudarjal je etično-vzgojno vlogo alpinizma, močno voljo in razumno obvladovanje ovir.


06.07.2024

8. julij - Cirila Medved Škerlj, vodja operne šole v Ljubljani (1893)

Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

7. julij - Alenka Svetel, gledališka igralka in alpinsitka (1924)

O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

6. julij - Ljudmila Poljanec in pojav lezbične tematike v slovenski poeziji (1874)

Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

5. julij - časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika (1843)

Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

4. julij - Karel Jeraj in pionirsko delo pri glasbeni vzgoji slabovidne mladine (1874)

»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

3. julij - Dan slovenskih rudarjev (1934)

Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

2. julij - Francoski predlog jugoslovanske državne meje z Italijo (1946)

Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

1. julij - 100 let Alpskega varstvenega parka v dolini Triglavskih jezer

Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

30. junij - Pavla Gruden, pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani (1894)

Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

29. junij - Ivan Mercina, strokovnjak za zvonove in pritrkovanja (1851)

Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

28. junij - Tone Zorn, poznavalec zgodovine Slovencev onstran državne meje (1934)

Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

27. junij - Maks Samec, utemeljitelj naše moderne kemijske znanosti (1881)

Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

26. junij - »Danes so sanje dovoljene …« (1991)

Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

25. junij - Dan državnosti Republike Slovenije (1991)

O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

24. junij - Max Dvořák, učitelj naših prvih poklicnih varuhov kulturne dediščine (1874)

Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

23. junij - Stanko Konjedic: arhitekt na etiopskem cesarskem dvoru (1904)

Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

22. junij - zločini v tržaški Rižarni (1944)

Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

21. junij - France Marolt: utemeljitelj slovenske etnomuzikologije (1891)

Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

20. junij - Janez Gregorc: eden od pionirjev jazzovske glasbe pri nas (1934)

Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.06.2024

19. junij - odvetnica Ljuba Prenner in njena pripovedna proza (1906)

Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 7 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov