Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

19.11.2018


 Politik, pisec, veterinarski in medicinski strokovnjak JANEZ BLEIWEIS se je rodil na današnji dan pred 210-imi leti v Kranju. Leta 1841 je bil izvoljen za profesorja veterine in sodne medicine na ljubljanskem liceju. Organizacija veterinarskega šolstva in njegova poljudna, strokovna ter znanstvena dela so pripomogli k hitremu razvoju te stroke. Do smrti je bil tajnik Kmetijske družbe za Kranjsko, od leta 1843 pa tudi urednik »Kmetijskih in rokodelskih novic«. Opravljal je številne politične in društvene funkcije. Glede slovenskih zahtev je bil za postopno in zmerno pot, čeprav se je zavzemal za Zedinjeno Slovenijo. Bil je zmerno liberalen in se ni vdal klerikalizmu.

Kako priljubljen je bil, kažejo poročila o izredno slovesnem praznovanju Bleiweisove sedemdesetletnice – torej na današnji dan pred 140-imi leti – v Ljubljani. Na večer pred njo je šel skozi mestno središče in mimo slavljenčeve hiše  sprevod 15.000 ljudi s kar petsto baklonosci. Bleiweis je bil namreč tedaj že nacionalni simbol in »oče naroda«.

Od blizu in daleč so k njemu romali poslanci in se mu poklanjali z najizbranejšimi besedami, v katerih je bilo čutiti spoštovanje in občudovanje. Čestitke so se vrstile tudi na veličastnem popoldanskem banketu v hotelu Evropa (izredno plamteč nagovor je imel hrvaški pisatelj  in zagrebški mestni senator August Šénoa), na katerem so zaigrali tudi priložnostno kantato Benjamina Ipavca; »vsled splošnega in gromovitega odobravanja so jo morali ponavljati,« je zapisal tedanji poročevalec. Zadnje dejanje slovesnosti pa je bila uprizoritev veseloigre »Berite Novice!« avtorjev Josipa Jurčiča in Janka Kersnika.

Ob Bleiweisovi sedemdesetletnici so ga številna društva imenovala za svojega častnega ali dopisnega člana  (Kranjska kmetijska družba, Zdravniško društvo na Kranjskem, Slovenska matica, Mestno županstvo Kranj, Čitalnica Celje,  Narodna čitalnica v Ljubljani, Kmetijska družba v Gornji Avstriji, ljubljansko telovadno društvo Sokol in drugi), avstrijski cesar Franc Jožef I. pa ga je odlikoval z redom železne krone 3. stopnje ter mu podelil plemiški naslov – vitez Trsteniški.

V spomin na doktorja Janeza Bleiweisa in na njegovo delo so hvaležni Slovenci pozneje po njem imenovali ulico v Ljubljani; danes je to Prešernova cesta.

—–

Operni pevec  MIRKO  JELAČIN  je končal konservatorij na Dunaju, se izpopolnjeval v Pragi, kjer je začel tudi poklicno nastopati. Kariero je nadaljeval v operi v Lübecku kot prvi lirski tenor. Pel je še v mnogih drugih evropskih mestih, večkrat pa je gostoval tudi v Ljubljani. Mirko Jelačin je hkrati nastopal še v manjših kabaretnih ansamblih.  Rodil se je na današnji dan leta 1892 v Ljubljani.

—–

Na današnji dan pred 120-imi leti se je v Solkanu rodil filozof in alpinist KLEMENT JUG. Kot doktor filozofije je raziskoval nagonsko doživljanje, psihologijo in predvsem etiko. Plezati je začel leta 1922. Razvil se je v odličnega plezalca in dosegel raven, ki so jo dotlej v slovenskih gorah zmogli le tujci. Sam je opravil več kot deset vzponov in grebenskih prečenj, med njimi nekaj težavnih prvenstvenih smeri. Ko je  poskusil preplezati zahtevno prvenstveno smer v severni steni Triglava ( zdaj se po njem imenuje Jugov steber ), se je smrtno ponesrečil. S plezanjem in idejnim vplivom na plezalce je Klement Jug omogočil nagel vzpon slovenskega alpinizma po prvi svetovni vojni ter sooblikoval njegove duhovne temelje.  Poudarjal je etično-vzgojno vlogo alpinizma, močno voljo in razumno obvladovanje ovir.


Na današnji dan

6274 epizod

Na današnji dan

6274 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

19.11.2018


 Politik, pisec, veterinarski in medicinski strokovnjak JANEZ BLEIWEIS se je rodil na današnji dan pred 210-imi leti v Kranju. Leta 1841 je bil izvoljen za profesorja veterine in sodne medicine na ljubljanskem liceju. Organizacija veterinarskega šolstva in njegova poljudna, strokovna ter znanstvena dela so pripomogli k hitremu razvoju te stroke. Do smrti je bil tajnik Kmetijske družbe za Kranjsko, od leta 1843 pa tudi urednik »Kmetijskih in rokodelskih novic«. Opravljal je številne politične in društvene funkcije. Glede slovenskih zahtev je bil za postopno in zmerno pot, čeprav se je zavzemal za Zedinjeno Slovenijo. Bil je zmerno liberalen in se ni vdal klerikalizmu.

Kako priljubljen je bil, kažejo poročila o izredno slovesnem praznovanju Bleiweisove sedemdesetletnice – torej na današnji dan pred 140-imi leti – v Ljubljani. Na večer pred njo je šel skozi mestno središče in mimo slavljenčeve hiše  sprevod 15.000 ljudi s kar petsto baklonosci. Bleiweis je bil namreč tedaj že nacionalni simbol in »oče naroda«.

Od blizu in daleč so k njemu romali poslanci in se mu poklanjali z najizbranejšimi besedami, v katerih je bilo čutiti spoštovanje in občudovanje. Čestitke so se vrstile tudi na veličastnem popoldanskem banketu v hotelu Evropa (izredno plamteč nagovor je imel hrvaški pisatelj  in zagrebški mestni senator August Šénoa), na katerem so zaigrali tudi priložnostno kantato Benjamina Ipavca; »vsled splošnega in gromovitega odobravanja so jo morali ponavljati,« je zapisal tedanji poročevalec. Zadnje dejanje slovesnosti pa je bila uprizoritev veseloigre »Berite Novice!« avtorjev Josipa Jurčiča in Janka Kersnika.

Ob Bleiweisovi sedemdesetletnici so ga številna društva imenovala za svojega častnega ali dopisnega člana  (Kranjska kmetijska družba, Zdravniško društvo na Kranjskem, Slovenska matica, Mestno županstvo Kranj, Čitalnica Celje,  Narodna čitalnica v Ljubljani, Kmetijska družba v Gornji Avstriji, ljubljansko telovadno društvo Sokol in drugi), avstrijski cesar Franc Jožef I. pa ga je odlikoval z redom železne krone 3. stopnje ter mu podelil plemiški naslov – vitez Trsteniški.

V spomin na doktorja Janeza Bleiweisa in na njegovo delo so hvaležni Slovenci pozneje po njem imenovali ulico v Ljubljani; danes je to Prešernova cesta.

—–

Operni pevec  MIRKO  JELAČIN  je končal konservatorij na Dunaju, se izpopolnjeval v Pragi, kjer je začel tudi poklicno nastopati. Kariero je nadaljeval v operi v Lübecku kot prvi lirski tenor. Pel je še v mnogih drugih evropskih mestih, večkrat pa je gostoval tudi v Ljubljani. Mirko Jelačin je hkrati nastopal še v manjših kabaretnih ansamblih.  Rodil se je na današnji dan leta 1892 v Ljubljani.

—–

Na današnji dan pred 120-imi leti se je v Solkanu rodil filozof in alpinist KLEMENT JUG. Kot doktor filozofije je raziskoval nagonsko doživljanje, psihologijo in predvsem etiko. Plezati je začel leta 1922. Razvil se je v odličnega plezalca in dosegel raven, ki so jo dotlej v slovenskih gorah zmogli le tujci. Sam je opravil več kot deset vzponov in grebenskih prečenj, med njimi nekaj težavnih prvenstvenih smeri. Ko je  poskusil preplezati zahtevno prvenstveno smer v severni steni Triglava ( zdaj se po njem imenuje Jugov steber ), se je smrtno ponesrečil. S plezanjem in idejnim vplivom na plezalce je Klement Jug omogočil nagel vzpon slovenskega alpinizma po prvi svetovni vojni ter sooblikoval njegove duhovne temelje.  Poudarjal je etično-vzgojno vlogo alpinizma, močno voljo in razumno obvladovanje ovir.


22.07.2024

28. julij - Marijan Mole (1924) strokovnjak za zgodovino Irana

Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

27. julij - Jakob Frančišek Zupan (1734) in uglasbitev prvega izvirnega opernega besedil v slovenščini

Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

26. julij - Radio Osvobodilne fronte (1944)

Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

25. julij - prve mestne občine na Slovenskem (1934)

Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

24. julij - Anton Oblak (1914) in njegovo delo za boljši pouk zemljepisa

Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

23. julij - koreografinja Vlasta Hegedušić (1930)

Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

22. julij - zločin v celjskem Starem piskru (1942)

Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.07.2024

21. julij - Alojz Rebula (1924) pomembno ime zamejskega literarnega ustvarjanja

Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.07.2024

20. julij - Leon Štukelj in »Ave, triumphator!« (1924)

Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.07.2024

19. julij - Kaj imata skupnega Vertovčeva »Vinoreja« in Prešernova »Zdravljica« (1843)

Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.07.2024

18. julij - posvetitev Plečnikove cerkve Gospodovega vnebohoda v Bogojini (1954)

Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.07.2024

17. julij - Josip Boncelj (1884) eden naših prvih univerzitetnih predavateljev strojništva

Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.07.2024

16. julij - Ondina Otta Klasinc, ena naših najpomembnejših opernih pevk (1924)

Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.07.2024

15. julij - začetki slovenskih planinskih postojank (1894)

Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

14. julij - 40 let od hude železniške nesreče v Divači (1984)

Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

13. julij - »Razklani čas« pedagoga in psihologa Franca Pedička (1922)

Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

12. julij - Marija Bitenc Samec, ena vodilnih slovenskih altistk (1932)

Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

11. julij - Barbara Celjska, ozaveščena in izobražena aristokratka (1451+)

Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

10. julij - najbolj hladna julijska noč v Sloveniji zadnjega pol stoletja (2004)

Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

9. julij - Jakob Meško, narodni buditelj in njegova skrb za Prekmurje (1824)

Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 6 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov