Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Igralka in režiserka SILVA CERAR se je rodila pred 110-imi leti v ljubljanski gledališki družini Danilovih. Najprej je nastopala v otroških in mladostnih vlogah v ljubljanski Drami ter v Šentjakobskem gledališču, v letih od 1936 do 41 pa je pri Radiu Ljubljana sodelovala kot igralka ter skupaj z Avgusto Danilovo in Polonco Juvanovo vodila Otroški oder v Ljubljani.
Tudi po vojni je Silva Cerar Danilova vse do upokojitve delala pri radiu ter nastopala v številnih televizijskih oddajah in celovečernih filmih. Kot igralka z zelo širokim glasovnim in interpretacijskim razponom je v radijskih igrah za otroke ustvarila vrsto karakternih in komičnih vlog – predvsem pravljičnih in živalskih – kot režiserka pa se je največ posvečala delu z otroki.
—–
Na današnji dan pred sto leti se je v Ormožu rodil politični delavec, generalmajor in narodni heroj BOJAN POLAK STJENKA. Že pred drugo svetovno vojno je bil povezan z levičarji ter simpatizerji Komunistične partije Jugoslavije, med partizane, pri katerih je opravljal vrsto poveljniških dolžnosti, pa je odšel konec leta 1941. Po vojni je končal višjo aritilerijsko vojno akademijo v Moskvi, nato je bil med drugim jugoslovanski veleposlanik v Nemški demokratični republiki, v letih od 1968 do 73 eden od organizatorjev splošnega ljudskega odpora in komandant glavnega štaba teritorialne obrambe Slovenije ter poslanec republiške in zvezne skupščine. Od leta 1934 je bil Bojan Polak Stjenka član liberalne telovadne organizacije Sokol in tudi uspešen športnik; med drugim je leta 1938 na Plečnikovem stadionu v Ljubljani osvojil naslov jugoslovanskega državnega prvaka v deseteroboju.
—–
Le okoli devetsto znamenitosti z vse zemeljske oble je vpisanih na seznam svetovne dediščine pri Organizaciji združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, in te so seveda pod posebno zaščito. Na tem spisku so tudi slovenske Škocjanske jame, kraške podzemne votline, ki jih je izoblikovala notranjska reka Reka. Kot naravni spomenik so jih v Unescov seznam vpisali na današnji dan pred 32-imi leti. Takó so postale vrednota, ki jo priznava ves svet, država pa je dolžna storiti vse, da to naravno znamenitost ohrani in zavaruje.
Škocjanskim jamam so se na seznamu svetovne kulturne dediščine leta 2011 pridružila še približno 4500 let stara kolišča na ljubljanskem Barju – prazgodovinske naselbine na obrobju Barja, ki je sicer eno najpomembnejših arheoloških območij v Sloveniji. Na seznamu so zastopana z dvema lokacijama pri Igu in s svojo kompleksnostjo predstavljata vse bogastvo in raznovrstnost koliščarske dediščine v tem delu alpskega obrobja.
Sicer pa je spomladi leta 2002 ekipa arheologov na ljubljanskem Barju našla tudi leseno kolo z osjo. Izdelano je iz žilavega in trdega jesenovega lesa, os pa iz hrastovine. Po mnenju strokovnjakov je pripadalo prazgodovinskemu dvokolesnemu vozu, njegovo starost pa so ocenili na približno 5150 let in velja za nastarejše znano leseno kolo z osjo na svetu. Razstavljeno je v Mestnem muzeju v Ljubljani.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Igralka in režiserka SILVA CERAR se je rodila pred 110-imi leti v ljubljanski gledališki družini Danilovih. Najprej je nastopala v otroških in mladostnih vlogah v ljubljanski Drami ter v Šentjakobskem gledališču, v letih od 1936 do 41 pa je pri Radiu Ljubljana sodelovala kot igralka ter skupaj z Avgusto Danilovo in Polonco Juvanovo vodila Otroški oder v Ljubljani.
Tudi po vojni je Silva Cerar Danilova vse do upokojitve delala pri radiu ter nastopala v številnih televizijskih oddajah in celovečernih filmih. Kot igralka z zelo širokim glasovnim in interpretacijskim razponom je v radijskih igrah za otroke ustvarila vrsto karakternih in komičnih vlog – predvsem pravljičnih in živalskih – kot režiserka pa se je največ posvečala delu z otroki.
—–
Na današnji dan pred sto leti se je v Ormožu rodil politični delavec, generalmajor in narodni heroj BOJAN POLAK STJENKA. Že pred drugo svetovno vojno je bil povezan z levičarji ter simpatizerji Komunistične partije Jugoslavije, med partizane, pri katerih je opravljal vrsto poveljniških dolžnosti, pa je odšel konec leta 1941. Po vojni je končal višjo aritilerijsko vojno akademijo v Moskvi, nato je bil med drugim jugoslovanski veleposlanik v Nemški demokratični republiki, v letih od 1968 do 73 eden od organizatorjev splošnega ljudskega odpora in komandant glavnega štaba teritorialne obrambe Slovenije ter poslanec republiške in zvezne skupščine. Od leta 1934 je bil Bojan Polak Stjenka član liberalne telovadne organizacije Sokol in tudi uspešen športnik; med drugim je leta 1938 na Plečnikovem stadionu v Ljubljani osvojil naslov jugoslovanskega državnega prvaka v deseteroboju.
—–
Le okoli devetsto znamenitosti z vse zemeljske oble je vpisanih na seznam svetovne dediščine pri Organizaciji združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, in te so seveda pod posebno zaščito. Na tem spisku so tudi slovenske Škocjanske jame, kraške podzemne votline, ki jih je izoblikovala notranjska reka Reka. Kot naravni spomenik so jih v Unescov seznam vpisali na današnji dan pred 32-imi leti. Takó so postale vrednota, ki jo priznava ves svet, država pa je dolžna storiti vse, da to naravno znamenitost ohrani in zavaruje.
Škocjanskim jamam so se na seznamu svetovne kulturne dediščine leta 2011 pridružila še približno 4500 let stara kolišča na ljubljanskem Barju – prazgodovinske naselbine na obrobju Barja, ki je sicer eno najpomembnejših arheoloških območij v Sloveniji. Na seznamu so zastopana z dvema lokacijama pri Igu in s svojo kompleksnostjo predstavljata vse bogastvo in raznovrstnost koliščarske dediščine v tem delu alpskega obrobja.
Sicer pa je spomladi leta 2002 ekipa arheologov na ljubljanskem Barju našla tudi leseno kolo z osjo. Izdelano je iz žilavega in trdega jesenovega lesa, os pa iz hrastovine. Po mnenju strokovnjakov je pripadalo prazgodovinskemu dvokolesnemu vozu, njegovo starost pa so ocenili na približno 5150 let in velja za nastarejše znano leseno kolo z osjo na svetu. Razstavljeno je v Mestnem muzeju v Ljubljani.
Oblast s sankcijami zoper kritike Škofovstvo v znamenju vojne in delitev Socialni realist in upornik proti nacizmu
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvo smučarsko tekmovanje Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Sestre usmiljenke v slovenskih bolnišnicah nezaželene, v srbskih in makedonskih dobrodošle
Duhovni in gospodarski povezovalec beneških Slovencev Naš mednarodno uveljavljeni montanist Ustavi amandmaji spreminjajo Slovenijo
Pesnik – častni občan Ljubljane Umetnik iz Pirana Poročilo o zatiranju verskega življenja na Primorskem
Krško dobi mestne pravice Inovator v kemijski industrij Slovenski religiozni ekspresionizem
Denarništvo in gospodarstvo Krasa Smisel življenja: postati res dober človek Osupljivo odkritje v Kamniku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del 126 let življenja mestnega kina na Ptuju O zgodovini telesne kulture na Slovenskem
Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cerkveni in posvetni skladatelj V gledališču, filmu in radijskih igrah Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji
Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov