Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slikar MICHAEL SCOBL je pripadal ugledni stari družini, ki je živela v Slovenj Gradcu v obdobju od leta 1600 do 1747. Prvič je bil omenjen leta 1632, leta 1644 pa je bil mestni sodnik. Med številnimi slovenjgraškimi slikarji iz prve polovice 17. stoletja je bil očitno osrednja osebnost. Močno je vplival na druge slikarje, a le redki so dosegli njegovo mojstrstvo. Imel je izrazito samosvoj izraz z občutnim nadihom lepote, ki blaži epigonske črte. Njegovo najboljše delo je lirična slika “Zaroka svete Katarine”, nastala leta 1638 v stranskem oltarju župnijske cerkve v Slovenj Gradcu. Slikarski opus Michaela Scobla še ni v celoti raziskan in ovrednoten.
—–
JOŽEF VEST je v Gradcu študiral filozofijo in medicino ter zasebno tudi kmetijstvo. Od leta 1803 je živel v okolici Kranja in petnajst let služboval kot častnik v vojski. Leta 1820 je na ljubljanskem liceju začel predavati kmetijstvo, leto pozneje pa mu je Kranjska kmetijska družba zaupala ustanovitev poskusnega vrta z drevesnico na posestvu na Poljanah v Ljubljani; tam je med drugim zbiral tudi evropske sorte sadja. Objavljal je strokovna poročila o gojenju sadnih dreves, sadjarjem brezplačno oddajal cepiče, prirejal tečaje ter propagiral ustanavljanje šolskih drevesnic in pospeševanje sadjarstva v hribovskih vaseh. Jožef Vest se je rodil na današnji dan pred 250-imi leti v Celovcu.
—–
Pesnik, pisatelj in dramatik FRAN ROŠ se je rodil na današnji dan leta 1898 v Kranju. Bil je učitelj v Preboldu in Celju. Med drugo svetovno vojno je bil izgnan v Srbijo, po vojni pa je delal v celjskih pedagoških službah. Že kot dijak je s svojimi pesmimi sodeloval v glasilu “Savinja”. Glasilo je urejal pesnik Rudolf Maister – Vojanov, ki je bil tedaj stotnik v Celju. Pozneje se je lotil različnih literarnih zvrsti: leta 1929 je izdal mladinsko povest “Juretovo potovanje in še kaj”, leta 1946 komedijo “Mokrodolci”, in leto pozneje pesniško zbirko “Iz ječe in pregnanstva”. Velik uspeh je doživela njegova dramatizacija “Desetnice Alenčice”. Pesnik, pisatelj in dramatik Fran Roš je napisal tudi zgodovinsko dokumentarno delo “Slovenski izgnanci v Srbiji od 1941. do 1945. leta”.
—–
Na današnji dan leta 1921 so ustanovili Ljubljanski velesejem. Pobudo zanj je leto prej dala zbornica za trgovino, obrt in industrijo: “Da pokažemo Srbom in Hrvatom kaj imamo, da si zasiguramo tamošnji trg.” Velesejem je posloval na podjetniški osnovi, v njegovi upravi pa so bili najimenitnejši slovenski podjetniki in gospodarstveniki.
Ljubljanski velesejem je postal osrednja ustanova za predstavitev Slovenije v Jugoslaviji in v svetu. V lesenih sejemskih paviljonih na robu parka Tivoli ob Celovški cesti so prirejali letne ter občasne vzorčne in prodajne razstave; udeleževala so se jih podjetja iz šestnajstih evropskih držav ter iz Brazilije in Združenih držav Amerike.
Zadnji velesejem je bil jeseni leta 1941. Med drugo svetovno vojno so bila na tem prostoru vojaška skladišča, po njej pa so opustele paviljone počasi podirali. Nov sejmiščni prostor so uredili ob tedanji Titovi cesti za Bežigradom, kjer je nekdaj stala cerkev svetega Krištofa; zdaj je tam Gospodarsko razstavišče.
Zaradi prestavljanja železniških tirov in graditve podvoza so v Tivoliju leta 1962 podrli še zadnje paviljone predvojnega Ljubljanskega velesejma, pa tudi sloviti Jakopičev paviljon nedaleč proč. Po delu zemljišča, na katerem so bile nekdaj velesejemske prireditve, teče danes železniška proga, na preostanku pa so uredilii parkirišče.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Slikar MICHAEL SCOBL je pripadal ugledni stari družini, ki je živela v Slovenj Gradcu v obdobju od leta 1600 do 1747. Prvič je bil omenjen leta 1632, leta 1644 pa je bil mestni sodnik. Med številnimi slovenjgraškimi slikarji iz prve polovice 17. stoletja je bil očitno osrednja osebnost. Močno je vplival na druge slikarje, a le redki so dosegli njegovo mojstrstvo. Imel je izrazito samosvoj izraz z občutnim nadihom lepote, ki blaži epigonske črte. Njegovo najboljše delo je lirična slika “Zaroka svete Katarine”, nastala leta 1638 v stranskem oltarju župnijske cerkve v Slovenj Gradcu. Slikarski opus Michaela Scobla še ni v celoti raziskan in ovrednoten.
—–
JOŽEF VEST je v Gradcu študiral filozofijo in medicino ter zasebno tudi kmetijstvo. Od leta 1803 je živel v okolici Kranja in petnajst let služboval kot častnik v vojski. Leta 1820 je na ljubljanskem liceju začel predavati kmetijstvo, leto pozneje pa mu je Kranjska kmetijska družba zaupala ustanovitev poskusnega vrta z drevesnico na posestvu na Poljanah v Ljubljani; tam je med drugim zbiral tudi evropske sorte sadja. Objavljal je strokovna poročila o gojenju sadnih dreves, sadjarjem brezplačno oddajal cepiče, prirejal tečaje ter propagiral ustanavljanje šolskih drevesnic in pospeševanje sadjarstva v hribovskih vaseh. Jožef Vest se je rodil na današnji dan pred 250-imi leti v Celovcu.
—–
Pesnik, pisatelj in dramatik FRAN ROŠ se je rodil na današnji dan leta 1898 v Kranju. Bil je učitelj v Preboldu in Celju. Med drugo svetovno vojno je bil izgnan v Srbijo, po vojni pa je delal v celjskih pedagoških službah. Že kot dijak je s svojimi pesmimi sodeloval v glasilu “Savinja”. Glasilo je urejal pesnik Rudolf Maister – Vojanov, ki je bil tedaj stotnik v Celju. Pozneje se je lotil različnih literarnih zvrsti: leta 1929 je izdal mladinsko povest “Juretovo potovanje in še kaj”, leta 1946 komedijo “Mokrodolci”, in leto pozneje pesniško zbirko “Iz ječe in pregnanstva”. Velik uspeh je doživela njegova dramatizacija “Desetnice Alenčice”. Pesnik, pisatelj in dramatik Fran Roš je napisal tudi zgodovinsko dokumentarno delo “Slovenski izgnanci v Srbiji od 1941. do 1945. leta”.
—–
Na današnji dan leta 1921 so ustanovili Ljubljanski velesejem. Pobudo zanj je leto prej dala zbornica za trgovino, obrt in industrijo: “Da pokažemo Srbom in Hrvatom kaj imamo, da si zasiguramo tamošnji trg.” Velesejem je posloval na podjetniški osnovi, v njegovi upravi pa so bili najimenitnejši slovenski podjetniki in gospodarstveniki.
Ljubljanski velesejem je postal osrednja ustanova za predstavitev Slovenije v Jugoslaviji in v svetu. V lesenih sejemskih paviljonih na robu parka Tivoli ob Celovški cesti so prirejali letne ter občasne vzorčne in prodajne razstave; udeleževala so se jih podjetja iz šestnajstih evropskih držav ter iz Brazilije in Združenih držav Amerike.
Zadnji velesejem je bil jeseni leta 1941. Med drugo svetovno vojno so bila na tem prostoru vojaška skladišča, po njej pa so opustele paviljone počasi podirali. Nov sejmiščni prostor so uredili ob tedanji Titovi cesti za Bežigradom, kjer je nekdaj stala cerkev svetega Krištofa; zdaj je tam Gospodarsko razstavišče.
Zaradi prestavljanja železniških tirov in graditve podvoza so v Tivoliju leta 1962 podrli še zadnje paviljone predvojnega Ljubljanskega velesejma, pa tudi sloviti Jakopičev paviljon nedaleč proč. Po delu zemljišča, na katerem so bile nekdaj velesejemske prireditve, teče danes železniška proga, na preostanku pa so uredilii parkirišče.
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem
Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesarjev privilegij meščanom Radgone Dediščina diplomata in egiptologa Svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov