Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

15.01.2019


Urednica in mladinska pisateljica  ZIMA  VRŠČAJ  HOLY  je po študiju slavistike in germanistike v Ljubljani poučevala na srednjih šolah v Brežicah, Sinju in Žalcu. Od začetka narodnoosvobodilnega boja je bila aktivistka v Ljubljani, po vojni je do leta 1949 urejala “Našo ženo”, nato pa je bila urednica revij Ciciban, Mladi svet ter Otrok in družina. Delovala je tudi v Slovenski izseljenski matici – dve leti je bila njena predsednica – urejala pa je še Slovenski izseljenski koledar ter Rodno grudo. Kratke zgodbe za otroke je objavljala v mladinskih revijah in samostojno. Zima Vrščaj Holy se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.

—–

Na današnji dan leta 1891 so v Združenih državah Amerike javnosti prvič predstavili pravila nove športne igre – košarke. Sestavil jih je profesor telesne vzgoje kanadskega rodu James Naismith. Napisal jih je po naročilu vodstva kolidža v Springfieldu, kjer je poučeval; želeli so namreč najti način, s katerim bi pri tej igri z žogo okrepili moštveni duh. Naismith je postal častni doktor springfieldskega kolidža in častni predsednik  Mednarodne košarkarske zveze – FIBA, ustanovljene leta 1932.

V Evropi se je košarka (po zaslugi ameriških vojakov) razmahnila šele po prvi svetovni vojni, igrati pa so jo začeli tudi na Slovenskem. Prva uradna tekma je bila pred 80-imi leti med sokolskima ekipama ljubljanskega Narodnega doma in Maribora.

—–

V začetnem obdobju industrijskega kapitalizma je delovni čas trajal 12, 14 ali celo 16 ur na dan. Posledica tega so bile prezgodnja izraba delovne sile ter huda obolevnost in velika invalidnost delavcev. Prav zato je bila ena prvih zahtev delavskega gibanja  omejitev trajanja delovnega dne. Na slovenskem ozemlju je bil delovni čas prvič določen leta 1885: delovno obveznost v tovarnah so omejili na 11 ur na dan. Takšen delavnik je veljal do konca prve svetovne vojne. Takrat je Narodna vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev s posebno odredbo, ki je začela veljati na današnji dan pred sto leti, določila osemurni delavnik v industriji in rudarstvu.

—–

Črnski  baptistični  duhovnik  MARTIN  LUTHER  KING  je dolga leta sodeloval v gibanju za državljanske pravice in enakopravnost črncev. Sodi med velike osebnosti Združenih držav Amerike dvajsetega stoletja in je kot zgled vplival na razmere daleč čez njihove meje. Njegovo delovanje je bilo prepričljiv dokaz o spreminjajoči se moči krščanske vere v službi osvobajanja in sprave med ljudmi. Kot vodja Združenja južnih krščanskih voditeljev je poskrbel za številne nenasilne akcije za državljanske pravice temnopoltih Američanov.

Vrh so dosegle avgusta leta 1963 s pohodom na Washington, kjer je Martin Luther King pred več kot sto tisoč privrženci gibanja za državljanske pravice naslopil s slovitim govorom o viziji pravičnejše prihodnosti, ko bodo vsi ljudje bratje. Leta 1964 je bil po njegovi zaslugi sprejet zakon o državljanskih pravicah, ki je omogočal odpravo segregacijskih odredb. Njegovo delovanje ga je zlasti na jugu Združenih držav Amerike večkrat spravilo v zapor, 4. aprila leta 1968 pa je postal žrtev morilskega napada belega skrajneža. Martin Luther King je leta 1964 dobil Nobelovo nagrado za mir. Rodil se je na današnji dan pred 90-imi leti v Atlanti v Združenih državah Amerike.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

15.01.2019


Urednica in mladinska pisateljica  ZIMA  VRŠČAJ  HOLY  je po študiju slavistike in germanistike v Ljubljani poučevala na srednjih šolah v Brežicah, Sinju in Žalcu. Od začetka narodnoosvobodilnega boja je bila aktivistka v Ljubljani, po vojni je do leta 1949 urejala “Našo ženo”, nato pa je bila urednica revij Ciciban, Mladi svet ter Otrok in družina. Delovala je tudi v Slovenski izseljenski matici – dve leti je bila njena predsednica – urejala pa je še Slovenski izseljenski koledar ter Rodno grudo. Kratke zgodbe za otroke je objavljala v mladinskih revijah in samostojno. Zima Vrščaj Holy se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.

—–

Na današnji dan leta 1891 so v Združenih državah Amerike javnosti prvič predstavili pravila nove športne igre – košarke. Sestavil jih je profesor telesne vzgoje kanadskega rodu James Naismith. Napisal jih je po naročilu vodstva kolidža v Springfieldu, kjer je poučeval; želeli so namreč najti način, s katerim bi pri tej igri z žogo okrepili moštveni duh. Naismith je postal častni doktor springfieldskega kolidža in častni predsednik  Mednarodne košarkarske zveze – FIBA, ustanovljene leta 1932.

V Evropi se je košarka (po zaslugi ameriških vojakov) razmahnila šele po prvi svetovni vojni, igrati pa so jo začeli tudi na Slovenskem. Prva uradna tekma je bila pred 80-imi leti med sokolskima ekipama ljubljanskega Narodnega doma in Maribora.

—–

V začetnem obdobju industrijskega kapitalizma je delovni čas trajal 12, 14 ali celo 16 ur na dan. Posledica tega so bile prezgodnja izraba delovne sile ter huda obolevnost in velika invalidnost delavcev. Prav zato je bila ena prvih zahtev delavskega gibanja  omejitev trajanja delovnega dne. Na slovenskem ozemlju je bil delovni čas prvič določen leta 1885: delovno obveznost v tovarnah so omejili na 11 ur na dan. Takšen delavnik je veljal do konca prve svetovne vojne. Takrat je Narodna vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev s posebno odredbo, ki je začela veljati na današnji dan pred sto leti, določila osemurni delavnik v industriji in rudarstvu.

—–

Črnski  baptistični  duhovnik  MARTIN  LUTHER  KING  je dolga leta sodeloval v gibanju za državljanske pravice in enakopravnost črncev. Sodi med velike osebnosti Združenih držav Amerike dvajsetega stoletja in je kot zgled vplival na razmere daleč čez njihove meje. Njegovo delovanje je bilo prepričljiv dokaz o spreminjajoči se moči krščanske vere v službi osvobajanja in sprave med ljudmi. Kot vodja Združenja južnih krščanskih voditeljev je poskrbel za številne nenasilne akcije za državljanske pravice temnopoltih Američanov.

Vrh so dosegle avgusta leta 1963 s pohodom na Washington, kjer je Martin Luther King pred več kot sto tisoč privrženci gibanja za državljanske pravice naslopil s slovitim govorom o viziji pravičnejše prihodnosti, ko bodo vsi ljudje bratje. Leta 1964 je bil po njegovi zaslugi sprejet zakon o državljanskih pravicah, ki je omogočal odpravo segregacijskih odredb. Njegovo delovanje ga je zlasti na jugu Združenih držav Amerike večkrat spravilo v zapor, 4. aprila leta 1968 pa je postal žrtev morilskega napada belega skrajneža. Martin Luther King je leta 1964 dobil Nobelovo nagrado za mir. Rodil se je na današnji dan pred 90-imi leti v Atlanti v Združenih državah Amerike.


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov