Urednica in mladinska pisateljica  ZIMA  VRŠČAJ  HOLY  je po študiju slavistike in germanistike v Ljubljani poučevala na srednjih šolah v Brežicah, Sinju in Žalcu. Od začetka narodnoosvobodilnega boja je bila aktivistka v Ljubljani, po vojni je do leta 1949 urejala “Našo ženo”, nato pa je bila urednica revij Ciciban, Mladi svet ter Otrok in družina. Delovala je tudi v Slovenski izseljenski matici – dve leti je bila njena predsednica – urejala pa je še Slovenski izseljenski koledar ter Rodno grudo. Kratke zgodbe za otroke je objavljala v mladinskih revijah in samostojno. Zima Vrščaj Holy se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.

—–

Na današnji dan leta 1891 so v Združenih državah Amerike javnosti prvič predstavili pravila nove športne igre – košarke. Sestavil jih je profesor telesne vzgoje kanadskega rodu James Naismith. Napisal jih je po naročilu vodstva kolidža v Springfieldu, kjer je poučeval; želeli so namreč najti način, s katerim bi pri tej igri z žogo okrepili moštveni duh. Naismith je postal častni doktor springfieldskega kolidža in častni predsednik  Mednarodne košarkarske zveze – FIBA, ustanovljene leta 1932.

V Evropi se je košarka (po zaslugi ameriških vojakov) razmahnila šele po prvi svetovni vojni, igrati pa so jo začeli tudi na Slovenskem. Prva uradna tekma je bila pred 80-imi leti med sokolskima ekipama ljubljanskega Narodnega doma in Maribora.

—–

V začetnem obdobju industrijskega kapitalizma je delovni čas trajal 12, 14 ali celo 16 ur na dan. Posledica tega so bile prezgodnja izraba delovne sile ter huda obolevnost in velika invalidnost delavcev. Prav zato je bila ena prvih zahtev delavskega gibanja  omejitev trajanja delovnega dne. Na slovenskem ozemlju je bil delovni čas prvič določen leta 1885: delovno obveznost v tovarnah so omejili na 11 ur na dan. Takšen delavnik je veljal do konca prve svetovne vojne. Takrat je Narodna vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev s posebno odredbo, ki je začela veljati na današnji dan pred sto leti, določila osemurni delavnik v industriji in rudarstvu.

—–

Črnski  baptistični  duhovnik  MARTIN  LUTHER  KING  je dolga leta sodeloval v gibanju za državljanske pravice in enakopravnost črncev. Sodi med velike osebnosti Združenih držav Amerike dvajsetega stoletja in je kot zgled vplival na razmere daleč čez njihove meje. Njegovo delovanje je bilo prepričljiv dokaz o spreminjajoči se moči krščanske vere v službi osvobajanja in sprave med ljudmi. Kot vodja Združenja južnih krščanskih voditeljev je poskrbel za številne nenasilne akcije za državljanske pravice temnopoltih Američanov.

Vrh so dosegle avgusta leta 1963 s pohodom na Washington, kjer je Martin Luther King pred več kot sto tisoč privrženci gibanja za državljanske pravice naslopil s slovitim govorom o viziji pravičnejše prihodnosti, ko bodo vsi ljudje bratje. Leta 1964 je bil po njegovi zaslugi sprejet zakon o državljanskih pravicah, ki je omogočal odpravo segregacijskih odredb. Njegovo delovanje ga je zlasti na jugu Združenih držav Amerike večkrat spravilo v zapor, 4. aprila leta 1968 pa je postal žrtev morilskega napada belega skrajneža. Martin Luther King je leta 1964 dobil Nobelovo nagrado za mir. Rodil se je na današnji dan pred 90-imi leti v Atlanti v Združenih državah Amerike.