Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Josipš Jurčič, Josip Murn, France Magajna, Franc Hribar
Eden najboljših slovenskih pripovednikov JOSIP JURČIČ je bil Levstikov učenec. Nanj je vplivalo predvsem načelo, da je treba pisati v domači besedi, v skladu z domačimi mislimi in na podlagi domačega življenja. Njegovo pisateljsko delo obsega med drugim povesti Jurij Kozjak, Domen, Tihotapec in Sosedov sin, romane Deseti brat (to je prvi slovenski roman), Cvet in sad, Lepa Vida in Rokovnjači ter drami Tugomer in Veronika Deseniška.
Napisal je tudi veliko političnih člankov in podlistkov. Tako kot njegovo literarno delo so prežeti z ljubeznijo do slovenskega naroda. Jurčič je pomembno prispeval k oblikovanju naše pripovedne proze in jo razširil po tematsko-motivni in oblikovalni plati. Njegovo pripovedništvo je ostalo po večini v mejah romantične in poromantične slogovne usmerjenosti, vendar je sprejelo številne realistične slogovne prvine. Josip Jurčič se je rodil na današnji dan leta 1844 na Muljavi pri Stični.
—–
Med štirimi vélikimi slovenske moderne je bil tudi pesnik JOSIP MURN ALEKSANDROV. Rodil se je na današnji dan pred 140-imi leti v Ljubljani, umrl je leta 1901, star komaj 22 let. V zelo skromnih razmerah je maturiral na ljubljanski gimnaziji in nato študiral na eksportni akademiji na Dunaju in pravo v Pragi, vendar je moral zaradi pomanjkanja denarja študij opustiti. Pesniti je začel v gimnaziji, v zrelejši dobi pa je pisal novoromantično stilizirane pesmi v ljudskem oziroma kmečkem tonu. Odlikujejo se z mojstrskim izražanjem čustev, pristnim ljudskim izrazom in krhkim osebnim ritmom.
Zaradi neobremenjenosti s tendencioznostjo in aktualizmi velja Josip Murn Aleksandrov za najčistejšega lirika slovenske književnosti. Manj izraziti, čeprav literarnozgodovinsko zanimivi so tudi njegovi lirične črtice in podlistki, ki sodijo v okvir razvojnih prizadevanj slovenske proze na poti od realizma 19. stoletja k modernističnim oblikam.
—–
Sadjar, časnikar in pisatelj FRANCE MAGAJNA je po končani kmetijski šoli leta 1913 emigriral v Združene države Amerike, kjer je sprva delal na farmah in v rudnikih ter dopisoval v slovenske izseljenske liste. Leta 1922 se je vrnil v domovino, kmetoval, napisal nekaj povesti ter dopisoval v izseljensko in domače časopisje. Izdal je tudi dve knjigi humoristične proze “Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih”. Rodil se je na današnji dan 1895 v Gornjih Vrémah pri Sežani.
—–
Zdravnik FRANC HRIBAR je leta 1924 diplomiral na Dunaju. Po nekajletnem službovanju v Ljubljani na Inštitutu za anatomijo medicinske fakultete in na Higienskem zavodu se je na Dunaju specializiral za patologijo. Nato je bil vodja prosekture v mariborski splošni bolnišnici in njen ravnatelj, leta 1940 pa je postal prvi redni profesor za patologijo in predstojnik katedre ter inštituta za patologijo na medicinski fakulteti v Ljubljani. Iz neustrezne prosekture ljubljanske splošne bolnišnice je organiziral univerzitetni inštitut in pripravil učne pripomočke.
Pri razvoju patologije pri nas je opravil pionirsko delo, jo uveljavil kot temelj klinične medicine ter z dolgoletnim pedagoškim delom bistveno prispeval k dobri medicinski izobrazbi slovenskih zdravnikov. Napisal je prvi slovenski učbenik patologije, ki je hkrati tudi pomemben prispevek k medicinski terminologiji. Franc Hribar se je rodil na današnji dan leta 1895 v Lípljah pri Kamniku.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Josipš Jurčič, Josip Murn, France Magajna, Franc Hribar
Eden najboljših slovenskih pripovednikov JOSIP JURČIČ je bil Levstikov učenec. Nanj je vplivalo predvsem načelo, da je treba pisati v domači besedi, v skladu z domačimi mislimi in na podlagi domačega življenja. Njegovo pisateljsko delo obsega med drugim povesti Jurij Kozjak, Domen, Tihotapec in Sosedov sin, romane Deseti brat (to je prvi slovenski roman), Cvet in sad, Lepa Vida in Rokovnjači ter drami Tugomer in Veronika Deseniška.
Napisal je tudi veliko političnih člankov in podlistkov. Tako kot njegovo literarno delo so prežeti z ljubeznijo do slovenskega naroda. Jurčič je pomembno prispeval k oblikovanju naše pripovedne proze in jo razširil po tematsko-motivni in oblikovalni plati. Njegovo pripovedništvo je ostalo po večini v mejah romantične in poromantične slogovne usmerjenosti, vendar je sprejelo številne realistične slogovne prvine. Josip Jurčič se je rodil na današnji dan leta 1844 na Muljavi pri Stični.
—–
Med štirimi vélikimi slovenske moderne je bil tudi pesnik JOSIP MURN ALEKSANDROV. Rodil se je na današnji dan pred 140-imi leti v Ljubljani, umrl je leta 1901, star komaj 22 let. V zelo skromnih razmerah je maturiral na ljubljanski gimnaziji in nato študiral na eksportni akademiji na Dunaju in pravo v Pragi, vendar je moral zaradi pomanjkanja denarja študij opustiti. Pesniti je začel v gimnaziji, v zrelejši dobi pa je pisal novoromantično stilizirane pesmi v ljudskem oziroma kmečkem tonu. Odlikujejo se z mojstrskim izražanjem čustev, pristnim ljudskim izrazom in krhkim osebnim ritmom.
Zaradi neobremenjenosti s tendencioznostjo in aktualizmi velja Josip Murn Aleksandrov za najčistejšega lirika slovenske književnosti. Manj izraziti, čeprav literarnozgodovinsko zanimivi so tudi njegovi lirične črtice in podlistki, ki sodijo v okvir razvojnih prizadevanj slovenske proze na poti od realizma 19. stoletja k modernističnim oblikam.
—–
Sadjar, časnikar in pisatelj FRANCE MAGAJNA je po končani kmetijski šoli leta 1913 emigriral v Združene države Amerike, kjer je sprva delal na farmah in v rudnikih ter dopisoval v slovenske izseljenske liste. Leta 1922 se je vrnil v domovino, kmetoval, napisal nekaj povesti ter dopisoval v izseljensko in domače časopisje. Izdal je tudi dve knjigi humoristične proze “Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih”. Rodil se je na današnji dan 1895 v Gornjih Vrémah pri Sežani.
—–
Zdravnik FRANC HRIBAR je leta 1924 diplomiral na Dunaju. Po nekajletnem službovanju v Ljubljani na Inštitutu za anatomijo medicinske fakultete in na Higienskem zavodu se je na Dunaju specializiral za patologijo. Nato je bil vodja prosekture v mariborski splošni bolnišnici in njen ravnatelj, leta 1940 pa je postal prvi redni profesor za patologijo in predstojnik katedre ter inštituta za patologijo na medicinski fakulteti v Ljubljani. Iz neustrezne prosekture ljubljanske splošne bolnišnice je organiziral univerzitetni inštitut in pripravil učne pripomočke.
Pri razvoju patologije pri nas je opravil pionirsko delo, jo uveljavil kot temelj klinične medicine ter z dolgoletnim pedagoškim delom bistveno prispeval k dobri medicinski izobrazbi slovenskih zdravnikov. Napisal je prvi slovenski učbenik patologije, ki je hkrati tudi pomemben prispevek k medicinski terminologiji. Franc Hribar se je rodil na današnji dan leta 1895 v Lípljah pri Kamniku.
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov