Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Josipš Jurčič, Josip Murn, France Magajna, Franc Hribar
Eden najboljših slovenskih pripovednikov JOSIP JURČIČ je bil Levstikov učenec. Nanj je vplivalo predvsem načelo, da je treba pisati v domači besedi, v skladu z domačimi mislimi in na podlagi domačega življenja. Njegovo pisateljsko delo obsega med drugim povesti Jurij Kozjak, Domen, Tihotapec in Sosedov sin, romane Deseti brat (to je prvi slovenski roman), Cvet in sad, Lepa Vida in Rokovnjači ter drami Tugomer in Veronika Deseniška.
Napisal je tudi veliko političnih člankov in podlistkov. Tako kot njegovo literarno delo so prežeti z ljubeznijo do slovenskega naroda. Jurčič je pomembno prispeval k oblikovanju naše pripovedne proze in jo razširil po tematsko-motivni in oblikovalni plati. Njegovo pripovedništvo je ostalo po večini v mejah romantične in poromantične slogovne usmerjenosti, vendar je sprejelo številne realistične slogovne prvine. Josip Jurčič se je rodil na današnji dan leta 1844 na Muljavi pri Stični.
—–
Med štirimi vélikimi slovenske moderne je bil tudi pesnik JOSIP MURN ALEKSANDROV. Rodil se je na današnji dan pred 140-imi leti v Ljubljani, umrl je leta 1901, star komaj 22 let. V zelo skromnih razmerah je maturiral na ljubljanski gimnaziji in nato študiral na eksportni akademiji na Dunaju in pravo v Pragi, vendar je moral zaradi pomanjkanja denarja študij opustiti. Pesniti je začel v gimnaziji, v zrelejši dobi pa je pisal novoromantično stilizirane pesmi v ljudskem oziroma kmečkem tonu. Odlikujejo se z mojstrskim izražanjem čustev, pristnim ljudskim izrazom in krhkim osebnim ritmom.
Zaradi neobremenjenosti s tendencioznostjo in aktualizmi velja Josip Murn Aleksandrov za najčistejšega lirika slovenske književnosti. Manj izraziti, čeprav literarnozgodovinsko zanimivi so tudi njegovi lirične črtice in podlistki, ki sodijo v okvir razvojnih prizadevanj slovenske proze na poti od realizma 19. stoletja k modernističnim oblikam.
—–
Sadjar, časnikar in pisatelj FRANCE MAGAJNA je po končani kmetijski šoli leta 1913 emigriral v Združene države Amerike, kjer je sprva delal na farmah in v rudnikih ter dopisoval v slovenske izseljenske liste. Leta 1922 se je vrnil v domovino, kmetoval, napisal nekaj povesti ter dopisoval v izseljensko in domače časopisje. Izdal je tudi dve knjigi humoristične proze “Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih”. Rodil se je na današnji dan 1895 v Gornjih Vrémah pri Sežani.
—–
Zdravnik FRANC HRIBAR je leta 1924 diplomiral na Dunaju. Po nekajletnem službovanju v Ljubljani na Inštitutu za anatomijo medicinske fakultete in na Higienskem zavodu se je na Dunaju specializiral za patologijo. Nato je bil vodja prosekture v mariborski splošni bolnišnici in njen ravnatelj, leta 1940 pa je postal prvi redni profesor za patologijo in predstojnik katedre ter inštituta za patologijo na medicinski fakulteti v Ljubljani. Iz neustrezne prosekture ljubljanske splošne bolnišnice je organiziral univerzitetni inštitut in pripravil učne pripomočke.
Pri razvoju patologije pri nas je opravil pionirsko delo, jo uveljavil kot temelj klinične medicine ter z dolgoletnim pedagoškim delom bistveno prispeval k dobri medicinski izobrazbi slovenskih zdravnikov. Napisal je prvi slovenski učbenik patologije, ki je hkrati tudi pomemben prispevek k medicinski terminologiji. Franc Hribar se je rodil na današnji dan leta 1895 v Lípljah pri Kamniku.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Josipš Jurčič, Josip Murn, France Magajna, Franc Hribar
Eden najboljših slovenskih pripovednikov JOSIP JURČIČ je bil Levstikov učenec. Nanj je vplivalo predvsem načelo, da je treba pisati v domači besedi, v skladu z domačimi mislimi in na podlagi domačega življenja. Njegovo pisateljsko delo obsega med drugim povesti Jurij Kozjak, Domen, Tihotapec in Sosedov sin, romane Deseti brat (to je prvi slovenski roman), Cvet in sad, Lepa Vida in Rokovnjači ter drami Tugomer in Veronika Deseniška.
Napisal je tudi veliko političnih člankov in podlistkov. Tako kot njegovo literarno delo so prežeti z ljubeznijo do slovenskega naroda. Jurčič je pomembno prispeval k oblikovanju naše pripovedne proze in jo razširil po tematsko-motivni in oblikovalni plati. Njegovo pripovedništvo je ostalo po večini v mejah romantične in poromantične slogovne usmerjenosti, vendar je sprejelo številne realistične slogovne prvine. Josip Jurčič se je rodil na današnji dan leta 1844 na Muljavi pri Stični.
—–
Med štirimi vélikimi slovenske moderne je bil tudi pesnik JOSIP MURN ALEKSANDROV. Rodil se je na današnji dan pred 140-imi leti v Ljubljani, umrl je leta 1901, star komaj 22 let. V zelo skromnih razmerah je maturiral na ljubljanski gimnaziji in nato študiral na eksportni akademiji na Dunaju in pravo v Pragi, vendar je moral zaradi pomanjkanja denarja študij opustiti. Pesniti je začel v gimnaziji, v zrelejši dobi pa je pisal novoromantično stilizirane pesmi v ljudskem oziroma kmečkem tonu. Odlikujejo se z mojstrskim izražanjem čustev, pristnim ljudskim izrazom in krhkim osebnim ritmom.
Zaradi neobremenjenosti s tendencioznostjo in aktualizmi velja Josip Murn Aleksandrov za najčistejšega lirika slovenske književnosti. Manj izraziti, čeprav literarnozgodovinsko zanimivi so tudi njegovi lirične črtice in podlistki, ki sodijo v okvir razvojnih prizadevanj slovenske proze na poti od realizma 19. stoletja k modernističnim oblikam.
—–
Sadjar, časnikar in pisatelj FRANCE MAGAJNA je po končani kmetijski šoli leta 1913 emigriral v Združene države Amerike, kjer je sprva delal na farmah in v rudnikih ter dopisoval v slovenske izseljenske liste. Leta 1922 se je vrnil v domovino, kmetoval, napisal nekaj povesti ter dopisoval v izseljensko in domače časopisje. Izdal je tudi dve knjigi humoristične proze “Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih”. Rodil se je na današnji dan 1895 v Gornjih Vrémah pri Sežani.
—–
Zdravnik FRANC HRIBAR je leta 1924 diplomiral na Dunaju. Po nekajletnem službovanju v Ljubljani na Inštitutu za anatomijo medicinske fakultete in na Higienskem zavodu se je na Dunaju specializiral za patologijo. Nato je bil vodja prosekture v mariborski splošni bolnišnici in njen ravnatelj, leta 1940 pa je postal prvi redni profesor za patologijo in predstojnik katedre ter inštituta za patologijo na medicinski fakulteti v Ljubljani. Iz neustrezne prosekture ljubljanske splošne bolnišnice je organiziral univerzitetni inštitut in pripravil učne pripomočke.
Pri razvoju patologije pri nas je opravil pionirsko delo, jo uveljavil kot temelj klinične medicine ter z dolgoletnim pedagoškim delom bistveno prispeval k dobri medicinski izobrazbi slovenskih zdravnikov. Napisal je prvi slovenski učbenik patologije, ki je hkrati tudi pomemben prispevek k medicinski terminologiji. Franc Hribar se je rodil na današnji dan leta 1895 v Lípljah pri Kamniku.
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov