Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jožef Veršič, Hugo Wolf, Arnold Tovornik, Nada Gabrovič
Čeprav je bil JOŽEF VERŠIČ nepismen samouk, je bil po evropskih merilih 18. stoletja eden najbolj znamenitih protetikov, saj je s svojimi protezami oskrboval naročnike po Avstro-Ogrski, Italiji, Nemčiji in Poljski. Radgonski grof, pri katerem je bil sluga, je odkril njegovo nadarjenost, mu omogočil mizarski uk in Veršič je z navadnim mizarskim orodjem izdeloval umetne noge, roke in celo posamezne prste, jeklene vzmeti za gibljive dele protez pa so mu izdelovali puškarji. Zaradi natančne izdelave in trpežnosti izdelkov je zaslovel po vsej Avstro-Ogrski ter sosednjih deželah. Jožef Veršič se je rodil na današnji dan leta 1775 v zaselku Plitvički vrh pri Gornji Radgoni, na slovenski strani Mure.
—–
Na današnji dan leta 1860 se je v Slovenj Gradcu rodil skladatelj HUGO WOLF, največji mojster samospevov in najbolj nekonvencionalni glasbenik druge polovice 19. stoletja. Zanj je dolgo veljalo, da je po očetu nemškega rodu, toda pred več kot dvema desetletjema je tedanji ravnatelj slovenjgraške glasbene šole Jože Leskovar neizpodbitno dokazal slovenske korenine Wolfove rodbine. Ta se je prej pisala slovensko Vouk, ob Hugovem rojstvu pa so v krstno knjigo priimek njegovega očeta Vouk vpisali v ponemčeni obliki – Wolf.
Ker so Huga zaradi nediscipline in prepirov s profesorji izključili z dunajskega konservatorija, se je s fanatično vnemo lotil študija glasbe. Kljub občasnim uspehom je živel v nenehnem pomanjkanju, dokler ni leta 1888 prvič v tisku izšlo šest njegovih samospevov. Doživeli so izreden uspeh, in to je tako zelo sprostilo njegovo ustvarjalnost, da je v kratkem času zložil množico enkratnih mojstrovin, med njimi največ samospevov. Skupaj jih je napisal približno tristo. Prav z njimi se je Hugo Wolf trajno vpisal v zgodovino naše glasbene ustvarjalnosti.
—–
Dramski igralec ARNOLD TOVORNIK, dobitnik Borštnikovega prstana leta 1972, je sicer končal vojaško intendantsko akademijo v Beogradu in bil od leta 1938 častnik v Mariboru. Med drugo svetovno vojno je bil v nemškem ujetništvu, po njej pa se je posvetil gledališču. Bil je član Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Začel je z manjšimi, povečini komičnimi vlogami, nato pa je oblikoval vedno zahtevnejše like. Postal je prvak mariborskega gledališča in eden najodličnejših slovenskih igralcev. Rodil se je na današnji dan leta 1916 v Sélnici ob Dravi.
—–
Pisateljica NADA GABOROVIČ je leta 1950 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomirala iz slavistike in nato 25 let na drugi gimnaziji v Mariboru poučevala slovenski jezik s književnostjo, bila pa je tudi svetovalka za slovenski jezik na Zavodu za šolstvo v Mariboru ter krajši čas direktorica mariborske knjižnice. Sprva je pisala črtice, novele in književne kritike v revijah in časopisju, nato pa je objavila vrsto romanov, med njimi Jesen brez poletja, Vsaka noč mine, Objokuj jutro, Kukavičji sneg in Pogovori z ljubeznijo. Upodabljala je življenje izseljencev, slovenskih izgnancev v Srbiji, narodnoosvobodilni boj, čas mladinskih delovnih brigad in povojno porabniško družbo, pogosto utemeljeno na svojih lastnih izkušnjah. Nada Gaborovič se je rodila na današnji dan leta 1924 v Mariboru.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jožef Veršič, Hugo Wolf, Arnold Tovornik, Nada Gabrovič
Čeprav je bil JOŽEF VERŠIČ nepismen samouk, je bil po evropskih merilih 18. stoletja eden najbolj znamenitih protetikov, saj je s svojimi protezami oskrboval naročnike po Avstro-Ogrski, Italiji, Nemčiji in Poljski. Radgonski grof, pri katerem je bil sluga, je odkril njegovo nadarjenost, mu omogočil mizarski uk in Veršič je z navadnim mizarskim orodjem izdeloval umetne noge, roke in celo posamezne prste, jeklene vzmeti za gibljive dele protez pa so mu izdelovali puškarji. Zaradi natančne izdelave in trpežnosti izdelkov je zaslovel po vsej Avstro-Ogrski ter sosednjih deželah. Jožef Veršič se je rodil na današnji dan leta 1775 v zaselku Plitvički vrh pri Gornji Radgoni, na slovenski strani Mure.
—–
Na današnji dan leta 1860 se je v Slovenj Gradcu rodil skladatelj HUGO WOLF, največji mojster samospevov in najbolj nekonvencionalni glasbenik druge polovice 19. stoletja. Zanj je dolgo veljalo, da je po očetu nemškega rodu, toda pred več kot dvema desetletjema je tedanji ravnatelj slovenjgraške glasbene šole Jože Leskovar neizpodbitno dokazal slovenske korenine Wolfove rodbine. Ta se je prej pisala slovensko Vouk, ob Hugovem rojstvu pa so v krstno knjigo priimek njegovega očeta Vouk vpisali v ponemčeni obliki – Wolf.
Ker so Huga zaradi nediscipline in prepirov s profesorji izključili z dunajskega konservatorija, se je s fanatično vnemo lotil študija glasbe. Kljub občasnim uspehom je živel v nenehnem pomanjkanju, dokler ni leta 1888 prvič v tisku izšlo šest njegovih samospevov. Doživeli so izreden uspeh, in to je tako zelo sprostilo njegovo ustvarjalnost, da je v kratkem času zložil množico enkratnih mojstrovin, med njimi največ samospevov. Skupaj jih je napisal približno tristo. Prav z njimi se je Hugo Wolf trajno vpisal v zgodovino naše glasbene ustvarjalnosti.
—–
Dramski igralec ARNOLD TOVORNIK, dobitnik Borštnikovega prstana leta 1972, je sicer končal vojaško intendantsko akademijo v Beogradu in bil od leta 1938 častnik v Mariboru. Med drugo svetovno vojno je bil v nemškem ujetništvu, po njej pa se je posvetil gledališču. Bil je član Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Začel je z manjšimi, povečini komičnimi vlogami, nato pa je oblikoval vedno zahtevnejše like. Postal je prvak mariborskega gledališča in eden najodličnejših slovenskih igralcev. Rodil se je na današnji dan leta 1916 v Sélnici ob Dravi.
—–
Pisateljica NADA GABOROVIČ je leta 1950 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomirala iz slavistike in nato 25 let na drugi gimnaziji v Mariboru poučevala slovenski jezik s književnostjo, bila pa je tudi svetovalka za slovenski jezik na Zavodu za šolstvo v Mariboru ter krajši čas direktorica mariborske knjižnice. Sprva je pisala črtice, novele in književne kritike v revijah in časopisju, nato pa je objavila vrsto romanov, med njimi Jesen brez poletja, Vsaka noč mine, Objokuj jutro, Kukavičji sneg in Pogovori z ljubeznijo. Upodabljala je življenje izseljencev, slovenskih izgnancev v Srbiji, narodnoosvobodilni boj, čas mladinskih delovnih brigad in povojno porabniško družbo, pogosto utemeljeno na svojih lastnih izkušnjah. Nada Gaborovič se je rodila na današnji dan leta 1924 v Mariboru.
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
Neveljaven email naslov