Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

18.03.2019


Josip Mursa, Jožef Lešnik, Srečko Kosovel, Miran Sattler

JOSIP  MURSA  je v rojstni vasi Krapje pri Ljutomeru začel proizvodnjo cementnih izdelkov in leta 1889 ustanovil prvo slovensko tovarno mozaičnih ploščic; izdelovali so jih v 37-ih vzorcih različnih oblik in barv, najpomembnejši izdelek pa so bile strešne krovne plošče, ki niso prepuščale vode; to novost je Mursa zaščitil na Dunaju. Bil je tudi uspešen vinogradnik, oživil je dirkalno društvo na Cvenu in znova organiziral konjske dirke. Na Cvénu je leta 1907 ustanovil tudi gasilsko društvo ter organiziral osrednjo kmetijsko zadrugo z mlekarno, trsnico, drevesnico in rejo bikov. Josip Mursa je nekaj let aktivno sodeloval v lokalni politiki, deset let pa je bil tudi porotnik na mariborskem sodišču. Rodil se je na današnji dan leta 1864 na Krapju pri Ljutomeru.

—–

Sadjar  JOŽEF  LEŠNIK  je leta 1890 končal kmetijsko šolo v Gradcu in bil nato potujoči oziroma strokovni učitelj na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Leta 1905 je bil imenovan za deželnega sadjarskega nadzornika za Spodnjo Avstrijo,  pozneje pa so v bližini Dunaja pod njegovim vodstvom ustanovili tovarno za predelavo sadja. Kot docent je predaval na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju, potem je bil imenovan za vladnega in dvornega svetnika, leta 1927 pa je postal predsednik Zveze avstrijskih sadjarjev. Napisal je deset strokovnih knjig z več ponatisi ter več kot sto člankov. Jožef Lešnik se je rodil na današnji dan leta 1872 v Stáršah pri Mariboru.

—–

Pesnik  SREČKO  KOSOVEL  je ena najpomembnejših osebnosti slovenske  avantgardne poezije. Njegovi pesniški začetki so bili impresionistični; nadaljeval je izročilo slovenske moderne, vendar  mu je  dodajal  nove,  izrazite  značilnosti.  V  večini  pesmi se vtisi, položaji in prizori mešajo z miselnimi prvinami, impresionizem pa s tem dobiva ekspresivno naravo.

Za Kosovelovega življenja so bile objavljene le njegove manj značilne pesmi in šele gradivo “Zbranega dela” je pokazalo, da sodi njegova poezija v vrh slovenskega ekspresionizma in da je uresničil njegovo najradikalnejšo stopnjo. Vendar na razvoj naše književnosti pred drugo svetovno vojno ni vplival, saj je najpomembnejši del njegovega opusa dolgo ostal  neznan; vplival je šele na novi modernizem po drugi svetovni vojni.

Sicer pa je pisal tudi črtice in eseje, v katerih je obravnaval družbena in narodnostna vprašanja, predvsem pa razmerja med umetnostjo in družbo. Rodil se je na današnji dan leta 1904 v Sežani.

—–

Novinar in urednik  MIRAN  SATTLER  si je prve izkušnje nabiral pri časopisu Ljudska pravica, pozneje pa je bil eden od ustanoviteljev Ljubljanskega dnevnika ter njegov urednik. Leta 1962 je izšla 1. številka Nedeljskega dnevnika; ta je v obdobju njegovega urednikovanja v naslednjih desetih letih dosegal tudi do  200.000 izvodov naklade. Pozneje je urejal še revijo Stop. Miran Sattler je bil časnikar z največ psevdonimi: Simon Mlinar, Jošt Bernik, Nives Štrafela, Tomaž Merlot in Peter Seter.

Najbolj znana je bila njegova rubrika v Nedeljskem dnevniku »Znanec iz sosednje ulice«, ki jo je pisal 37 let in v njej predstavljal znane in manj znane ljudi. Sam ali v soavtorstvu je izdal tudi nekaj knjig, med njimi so »Poslednji romantik na konju«, »Stare slovenske lipe« in »Ljubljanski originali«. Novinar in urednik Miran Sattler se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

18.03.2019


Josip Mursa, Jožef Lešnik, Srečko Kosovel, Miran Sattler

JOSIP  MURSA  je v rojstni vasi Krapje pri Ljutomeru začel proizvodnjo cementnih izdelkov in leta 1889 ustanovil prvo slovensko tovarno mozaičnih ploščic; izdelovali so jih v 37-ih vzorcih različnih oblik in barv, najpomembnejši izdelek pa so bile strešne krovne plošče, ki niso prepuščale vode; to novost je Mursa zaščitil na Dunaju. Bil je tudi uspešen vinogradnik, oživil je dirkalno društvo na Cvenu in znova organiziral konjske dirke. Na Cvénu je leta 1907 ustanovil tudi gasilsko društvo ter organiziral osrednjo kmetijsko zadrugo z mlekarno, trsnico, drevesnico in rejo bikov. Josip Mursa je nekaj let aktivno sodeloval v lokalni politiki, deset let pa je bil tudi porotnik na mariborskem sodišču. Rodil se je na današnji dan leta 1864 na Krapju pri Ljutomeru.

—–

Sadjar  JOŽEF  LEŠNIK  je leta 1890 končal kmetijsko šolo v Gradcu in bil nato potujoči oziroma strokovni učitelj na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Leta 1905 je bil imenovan za deželnega sadjarskega nadzornika za Spodnjo Avstrijo,  pozneje pa so v bližini Dunaja pod njegovim vodstvom ustanovili tovarno za predelavo sadja. Kot docent je predaval na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju, potem je bil imenovan za vladnega in dvornega svetnika, leta 1927 pa je postal predsednik Zveze avstrijskih sadjarjev. Napisal je deset strokovnih knjig z več ponatisi ter več kot sto člankov. Jožef Lešnik se je rodil na današnji dan leta 1872 v Stáršah pri Mariboru.

—–

Pesnik  SREČKO  KOSOVEL  je ena najpomembnejših osebnosti slovenske  avantgardne poezije. Njegovi pesniški začetki so bili impresionistični; nadaljeval je izročilo slovenske moderne, vendar  mu je  dodajal  nove,  izrazite  značilnosti.  V  večini  pesmi se vtisi, položaji in prizori mešajo z miselnimi prvinami, impresionizem pa s tem dobiva ekspresivno naravo.

Za Kosovelovega življenja so bile objavljene le njegove manj značilne pesmi in šele gradivo “Zbranega dela” je pokazalo, da sodi njegova poezija v vrh slovenskega ekspresionizma in da je uresničil njegovo najradikalnejšo stopnjo. Vendar na razvoj naše književnosti pred drugo svetovno vojno ni vplival, saj je najpomembnejši del njegovega opusa dolgo ostal  neznan; vplival je šele na novi modernizem po drugi svetovni vojni.

Sicer pa je pisal tudi črtice in eseje, v katerih je obravnaval družbena in narodnostna vprašanja, predvsem pa razmerja med umetnostjo in družbo. Rodil se je na današnji dan leta 1904 v Sežani.

—–

Novinar in urednik  MIRAN  SATTLER  si je prve izkušnje nabiral pri časopisu Ljudska pravica, pozneje pa je bil eden od ustanoviteljev Ljubljanskega dnevnika ter njegov urednik. Leta 1962 je izšla 1. številka Nedeljskega dnevnika; ta je v obdobju njegovega urednikovanja v naslednjih desetih letih dosegal tudi do  200.000 izvodov naklade. Pozneje je urejal še revijo Stop. Miran Sattler je bil časnikar z največ psevdonimi: Simon Mlinar, Jošt Bernik, Nives Štrafela, Tomaž Merlot in Peter Seter.

Najbolj znana je bila njegova rubrika v Nedeljskem dnevniku »Znanec iz sosednje ulice«, ki jo je pisal 37 let in v njej predstavljal znane in manj znane ljudi. Sam ali v soavtorstvu je izdal tudi nekaj knjig, med njimi so »Poslednji romantik na konju«, »Stare slovenske lipe« in »Ljubljanski originali«. Novinar in urednik Miran Sattler se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.


22.07.2024

24. julij - Anton Oblak (1914) in njegovo delo za boljši pouk zemljepisa

Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

23. julij - koreografinja Vlasta Hegedušić (1930)

Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

22. julij - zločin v celjskem Starem piskru (1942)

Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.07.2024

21. julij - Alojz Rebula (1924) pomembno ime zamejskega literarnega ustvarjanja

Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.07.2024

20. julij - Leon Štukelj in »Ave, triumphator!« (1924)

Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.07.2024

19. julij - Kaj imata skupnega Vertovčeva »Vinoreja« in Prešernova »Zdravljica« (1843)

Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.07.2024

18. julij - posvetitev Plečnikove cerkve Gospodovega vnebohoda v Bogojini (1954)

Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.07.2024

17. julij - Josip Boncelj (1884) eden naših prvih univerzitetnih predavateljev strojništva

Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.07.2024

16. julij - Ondina Otta Klasinc, ena naših najpomembnejših opernih pevk (1924)

Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.07.2024

15. julij - začetki slovenskih planinskih postojank (1894)

Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

14. julij - 40 let od hude železniške nesreče v Divači (1984)

Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

13. julij - »Razklani čas« pedagoga in psihologa Franca Pedička (1922)

Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

12. julij - Marija Bitenc Samec, ena vodilnih slovenskih altistk (1932)

Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

11. julij - Barbara Celjska, ozaveščena in izobražena aristokratka (1451+)

Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

10. julij - najbolj hladna julijska noč v Sloveniji zadnjega pol stoletja (2004)

Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

9. julij - Jakob Meško, narodni buditelj in njegova skrb za Prekmurje (1824)

Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

8. julij - Cirila Medved Škerlj, vodja operne šole v Ljubljani (1893)

Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

7. julij - Alenka Svetel, gledališka igralka in alpinsitka (1924)

O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

6. julij - Ljudmila Poljanec in pojav lezbične tematike v slovenski poeziji (1874)

Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

5. julij - časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika (1843)

Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 6 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov