Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gabrijel Tomažič, Uroš Prevoršek
Leta 1850 so v habsburški monarhiji izvedli zadnje štetje prebivalstva po sistemu, ki je veljal še iz časov cesarice Marije Terezije, na današnji dan leta 1857 pa so sprejeli zakon, ki je pomenil velik korak naprej v moderni statistiki. Prejšnja štetja so potekala več mesecev, podatki pa so veljali za dan, ko je komisija popisala določen kraj; v novem zakonu so določili še kritični datum – to je tisti, za katerega so veljali vsi podatki. Prvič so ugotavljali tudi natančno starostno, stanovsko in poklicno strukturo prebivalstva.
Pozneje so zakon dopolnili in po stanovanjskih enotah popisovali še imena in priimke stanovalcev, sorodstveno razmerje z imetnikom stanovanja, spol, datum in kraj rojstva, domovinsko pravico in državljanstvo, veroizpoved, družinski stan, poklic in pridobitno dejavnost oziroma vir preživljanja ter podatke o občevalnem jeziku, morebitnih telesnih hibah in pismenosti. Zadnji popis prebivalstva po tem zakonu, ki je sicer veljal le za avstrijski del Avstro-Ogrske, je bil leta 1910.
—–
GABRIJEL TOMAŽIČ je na ljubljanski filozofski fakulteti doktoriral iz biologije in se izpopolnjeval na Dunaju in v Moskvi. V letih od 1929 do 1972 je bil zaposlen na filozofski oziroma biotehnični fakulteti v Ljubljani, po drugi svetovni vojni kot izredni profesor za botaniko. Več let je predaval tudi tehnično botaniko ter genetiko, gozdarsko ekologijo in fitocenologijo. Ukvarjal se je z genetiko žit ter z rastlinskimi združbami, zlasti gozdnimi in travniškimi. V sodelovanju z gozdarji je med drugim izdelal sedemnajst kart rastlinskih združb, posebno temeljito pa je obdelal borove gozdove. Objavil je vrsto znanstvenih, strokovnih in poljudnoznanstvenih člankov. Gabrijel Tomažič se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Roču na Hrvaškem.
—–
Violinist, dirigent, pedagog in skladatelj UROŠ PREVORŠEK je v Ljubljani diplomiral iz kompozicije in dirigiranja, iz violine pa leta 1939 v Milanu. V letih od 1940 do 45 je bil koncertni mojster simfoničnega orkestra Radia Beograd in vodja njegovega godalnega kvarteta, nato pa dirigent ljubljanskega radijskega orkestra. Bil je profesor violine na srednji glasbeni šoli, na akademiji za glasbo pa profesor teoretičnih predmetov, komorne igre in tudi umetniški vodja akademskega orkestra, s katerim je gostoval v Avstriji, Nemčiji in Italiji. Leta 1955 je postal dirigent novoustanovljenega orkestra Radia Ljubljana in ga vodil enajst let. Kot violinist virtuoz je koncertiral doma in v tujini ter snemal za arhive radijskih postaj.
Uroš Prevoršek, zaslužni profesor ljubljanske univerze in dobitnik Bettetove nagrade, se je rodil na današnji dan leta 1915 v Ljubljani.
—–
Napredek meteorološke znanosti in prakse je že v 19. stoletju terjal dobro organizirano sodelovanje vseh meteorologov in meteoroloških služb po svetu. Sicer je bila mednarodna meteorološka služba ustanovljena že leta 1853, vendar se je njeno delo začelo šele dvajset let pozneje. Bila je neuradna organizacija in njene odločitve niso zavezovale držav. Uradno je bila Svetovna meteorološka organizacija ustanovljena s konvencijo, ki je začela veljati na današnji dan leta 1950, kot posebna organizacija Združenih narodov pa je zaživela slabo leto pozneje s prvim kongresom v Parizu. Od leta 1961 je 23. marec svetovni dan meteorologov.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Gabrijel Tomažič, Uroš Prevoršek
Leta 1850 so v habsburški monarhiji izvedli zadnje štetje prebivalstva po sistemu, ki je veljal še iz časov cesarice Marije Terezije, na današnji dan leta 1857 pa so sprejeli zakon, ki je pomenil velik korak naprej v moderni statistiki. Prejšnja štetja so potekala več mesecev, podatki pa so veljali za dan, ko je komisija popisala določen kraj; v novem zakonu so določili še kritični datum – to je tisti, za katerega so veljali vsi podatki. Prvič so ugotavljali tudi natančno starostno, stanovsko in poklicno strukturo prebivalstva.
Pozneje so zakon dopolnili in po stanovanjskih enotah popisovali še imena in priimke stanovalcev, sorodstveno razmerje z imetnikom stanovanja, spol, datum in kraj rojstva, domovinsko pravico in državljanstvo, veroizpoved, družinski stan, poklic in pridobitno dejavnost oziroma vir preživljanja ter podatke o občevalnem jeziku, morebitnih telesnih hibah in pismenosti. Zadnji popis prebivalstva po tem zakonu, ki je sicer veljal le za avstrijski del Avstro-Ogrske, je bil leta 1910.
—–
GABRIJEL TOMAŽIČ je na ljubljanski filozofski fakulteti doktoriral iz biologije in se izpopolnjeval na Dunaju in v Moskvi. V letih od 1929 do 1972 je bil zaposlen na filozofski oziroma biotehnični fakulteti v Ljubljani, po drugi svetovni vojni kot izredni profesor za botaniko. Več let je predaval tudi tehnično botaniko ter genetiko, gozdarsko ekologijo in fitocenologijo. Ukvarjal se je z genetiko žit ter z rastlinskimi združbami, zlasti gozdnimi in travniškimi. V sodelovanju z gozdarji je med drugim izdelal sedemnajst kart rastlinskih združb, posebno temeljito pa je obdelal borove gozdove. Objavil je vrsto znanstvenih, strokovnih in poljudnoznanstvenih člankov. Gabrijel Tomažič se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Roču na Hrvaškem.
—–
Violinist, dirigent, pedagog in skladatelj UROŠ PREVORŠEK je v Ljubljani diplomiral iz kompozicije in dirigiranja, iz violine pa leta 1939 v Milanu. V letih od 1940 do 45 je bil koncertni mojster simfoničnega orkestra Radia Beograd in vodja njegovega godalnega kvarteta, nato pa dirigent ljubljanskega radijskega orkestra. Bil je profesor violine na srednji glasbeni šoli, na akademiji za glasbo pa profesor teoretičnih predmetov, komorne igre in tudi umetniški vodja akademskega orkestra, s katerim je gostoval v Avstriji, Nemčiji in Italiji. Leta 1955 je postal dirigent novoustanovljenega orkestra Radia Ljubljana in ga vodil enajst let. Kot violinist virtuoz je koncertiral doma in v tujini ter snemal za arhive radijskih postaj.
Uroš Prevoršek, zaslužni profesor ljubljanske univerze in dobitnik Bettetove nagrade, se je rodil na današnji dan leta 1915 v Ljubljani.
—–
Napredek meteorološke znanosti in prakse je že v 19. stoletju terjal dobro organizirano sodelovanje vseh meteorologov in meteoroloških služb po svetu. Sicer je bila mednarodna meteorološka služba ustanovljena že leta 1853, vendar se je njeno delo začelo šele dvajset let pozneje. Bila je neuradna organizacija in njene odločitve niso zavezovale držav. Uradno je bila Svetovna meteorološka organizacija ustanovljena s konvencijo, ki je začela veljati na današnji dan leta 1950, kot posebna organizacija Združenih narodov pa je zaživela slabo leto pozneje s prvim kongresom v Parizu. Od leta 1961 je 23. marec svetovni dan meteorologov.
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov