Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gabrijel Tomažič, Uroš Prevoršek
Leta 1850 so v habsburški monarhiji izvedli zadnje štetje prebivalstva po sistemu, ki je veljal še iz časov cesarice Marije Terezije, na današnji dan leta 1857 pa so sprejeli zakon, ki je pomenil velik korak naprej v moderni statistiki. Prejšnja štetja so potekala več mesecev, podatki pa so veljali za dan, ko je komisija popisala določen kraj; v novem zakonu so določili še kritični datum – to je tisti, za katerega so veljali vsi podatki. Prvič so ugotavljali tudi natančno starostno, stanovsko in poklicno strukturo prebivalstva.
Pozneje so zakon dopolnili in po stanovanjskih enotah popisovali še imena in priimke stanovalcev, sorodstveno razmerje z imetnikom stanovanja, spol, datum in kraj rojstva, domovinsko pravico in državljanstvo, veroizpoved, družinski stan, poklic in pridobitno dejavnost oziroma vir preživljanja ter podatke o občevalnem jeziku, morebitnih telesnih hibah in pismenosti. Zadnji popis prebivalstva po tem zakonu, ki je sicer veljal le za avstrijski del Avstro-Ogrske, je bil leta 1910.
—–
GABRIJEL TOMAŽIČ je na ljubljanski filozofski fakulteti doktoriral iz biologije in se izpopolnjeval na Dunaju in v Moskvi. V letih od 1929 do 1972 je bil zaposlen na filozofski oziroma biotehnični fakulteti v Ljubljani, po drugi svetovni vojni kot izredni profesor za botaniko. Več let je predaval tudi tehnično botaniko ter genetiko, gozdarsko ekologijo in fitocenologijo. Ukvarjal se je z genetiko žit ter z rastlinskimi združbami, zlasti gozdnimi in travniškimi. V sodelovanju z gozdarji je med drugim izdelal sedemnajst kart rastlinskih združb, posebno temeljito pa je obdelal borove gozdove. Objavil je vrsto znanstvenih, strokovnih in poljudnoznanstvenih člankov. Gabrijel Tomažič se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Roču na Hrvaškem.
—–
Violinist, dirigent, pedagog in skladatelj UROŠ PREVORŠEK je v Ljubljani diplomiral iz kompozicije in dirigiranja, iz violine pa leta 1939 v Milanu. V letih od 1940 do 45 je bil koncertni mojster simfoničnega orkestra Radia Beograd in vodja njegovega godalnega kvarteta, nato pa dirigent ljubljanskega radijskega orkestra. Bil je profesor violine na srednji glasbeni šoli, na akademiji za glasbo pa profesor teoretičnih predmetov, komorne igre in tudi umetniški vodja akademskega orkestra, s katerim je gostoval v Avstriji, Nemčiji in Italiji. Leta 1955 je postal dirigent novoustanovljenega orkestra Radia Ljubljana in ga vodil enajst let. Kot violinist virtuoz je koncertiral doma in v tujini ter snemal za arhive radijskih postaj.
Uroš Prevoršek, zaslužni profesor ljubljanske univerze in dobitnik Bettetove nagrade, se je rodil na današnji dan leta 1915 v Ljubljani.
—–
Napredek meteorološke znanosti in prakse je že v 19. stoletju terjal dobro organizirano sodelovanje vseh meteorologov in meteoroloških služb po svetu. Sicer je bila mednarodna meteorološka služba ustanovljena že leta 1853, vendar se je njeno delo začelo šele dvajset let pozneje. Bila je neuradna organizacija in njene odločitve niso zavezovale držav. Uradno je bila Svetovna meteorološka organizacija ustanovljena s konvencijo, ki je začela veljati na današnji dan leta 1950, kot posebna organizacija Združenih narodov pa je zaživela slabo leto pozneje s prvim kongresom v Parizu. Od leta 1961 je 23. marec svetovni dan meteorologov.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Gabrijel Tomažič, Uroš Prevoršek
Leta 1850 so v habsburški monarhiji izvedli zadnje štetje prebivalstva po sistemu, ki je veljal še iz časov cesarice Marije Terezije, na današnji dan leta 1857 pa so sprejeli zakon, ki je pomenil velik korak naprej v moderni statistiki. Prejšnja štetja so potekala več mesecev, podatki pa so veljali za dan, ko je komisija popisala določen kraj; v novem zakonu so določili še kritični datum – to je tisti, za katerega so veljali vsi podatki. Prvič so ugotavljali tudi natančno starostno, stanovsko in poklicno strukturo prebivalstva.
Pozneje so zakon dopolnili in po stanovanjskih enotah popisovali še imena in priimke stanovalcev, sorodstveno razmerje z imetnikom stanovanja, spol, datum in kraj rojstva, domovinsko pravico in državljanstvo, veroizpoved, družinski stan, poklic in pridobitno dejavnost oziroma vir preživljanja ter podatke o občevalnem jeziku, morebitnih telesnih hibah in pismenosti. Zadnji popis prebivalstva po tem zakonu, ki je sicer veljal le za avstrijski del Avstro-Ogrske, je bil leta 1910.
—–
GABRIJEL TOMAŽIČ je na ljubljanski filozofski fakulteti doktoriral iz biologije in se izpopolnjeval na Dunaju in v Moskvi. V letih od 1929 do 1972 je bil zaposlen na filozofski oziroma biotehnični fakulteti v Ljubljani, po drugi svetovni vojni kot izredni profesor za botaniko. Več let je predaval tudi tehnično botaniko ter genetiko, gozdarsko ekologijo in fitocenologijo. Ukvarjal se je z genetiko žit ter z rastlinskimi združbami, zlasti gozdnimi in travniškimi. V sodelovanju z gozdarji je med drugim izdelal sedemnajst kart rastlinskih združb, posebno temeljito pa je obdelal borove gozdove. Objavil je vrsto znanstvenih, strokovnih in poljudnoznanstvenih člankov. Gabrijel Tomažič se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Roču na Hrvaškem.
—–
Violinist, dirigent, pedagog in skladatelj UROŠ PREVORŠEK je v Ljubljani diplomiral iz kompozicije in dirigiranja, iz violine pa leta 1939 v Milanu. V letih od 1940 do 45 je bil koncertni mojster simfoničnega orkestra Radia Beograd in vodja njegovega godalnega kvarteta, nato pa dirigent ljubljanskega radijskega orkestra. Bil je profesor violine na srednji glasbeni šoli, na akademiji za glasbo pa profesor teoretičnih predmetov, komorne igre in tudi umetniški vodja akademskega orkestra, s katerim je gostoval v Avstriji, Nemčiji in Italiji. Leta 1955 je postal dirigent novoustanovljenega orkestra Radia Ljubljana in ga vodil enajst let. Kot violinist virtuoz je koncertiral doma in v tujini ter snemal za arhive radijskih postaj.
Uroš Prevoršek, zaslužni profesor ljubljanske univerze in dobitnik Bettetove nagrade, se je rodil na današnji dan leta 1915 v Ljubljani.
—–
Napredek meteorološke znanosti in prakse je že v 19. stoletju terjal dobro organizirano sodelovanje vseh meteorologov in meteoroloških služb po svetu. Sicer je bila mednarodna meteorološka služba ustanovljena že leta 1853, vendar se je njeno delo začelo šele dvajset let pozneje. Bila je neuradna organizacija in njene odločitve niso zavezovale držav. Uradno je bila Svetovna meteorološka organizacija ustanovljena s konvencijo, ki je začela veljati na današnji dan leta 1950, kot posebna organizacija Združenih narodov pa je zaživela slabo leto pozneje s prvim kongresom v Parizu. Od leta 1961 je 23. marec svetovni dan meteorologov.
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov