Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gabrijel Tomažič, Uroš Prevoršek
Leta 1850 so v habsburški monarhiji izvedli zadnje štetje prebivalstva po sistemu, ki je veljal še iz časov cesarice Marije Terezije, na današnji dan leta 1857 pa so sprejeli zakon, ki je pomenil velik korak naprej v moderni statistiki. Prejšnja štetja so potekala več mesecev, podatki pa so veljali za dan, ko je komisija popisala določen kraj; v novem zakonu so določili še kritični datum – to je tisti, za katerega so veljali vsi podatki. Prvič so ugotavljali tudi natančno starostno, stanovsko in poklicno strukturo prebivalstva.
Pozneje so zakon dopolnili in po stanovanjskih enotah popisovali še imena in priimke stanovalcev, sorodstveno razmerje z imetnikom stanovanja, spol, datum in kraj rojstva, domovinsko pravico in državljanstvo, veroizpoved, družinski stan, poklic in pridobitno dejavnost oziroma vir preživljanja ter podatke o občevalnem jeziku, morebitnih telesnih hibah in pismenosti. Zadnji popis prebivalstva po tem zakonu, ki je sicer veljal le za avstrijski del Avstro-Ogrske, je bil leta 1910.
—–
GABRIJEL TOMAŽIČ je na ljubljanski filozofski fakulteti doktoriral iz biologije in se izpopolnjeval na Dunaju in v Moskvi. V letih od 1929 do 1972 je bil zaposlen na filozofski oziroma biotehnični fakulteti v Ljubljani, po drugi svetovni vojni kot izredni profesor za botaniko. Več let je predaval tudi tehnično botaniko ter genetiko, gozdarsko ekologijo in fitocenologijo. Ukvarjal se je z genetiko žit ter z rastlinskimi združbami, zlasti gozdnimi in travniškimi. V sodelovanju z gozdarji je med drugim izdelal sedemnajst kart rastlinskih združb, posebno temeljito pa je obdelal borove gozdove. Objavil je vrsto znanstvenih, strokovnih in poljudnoznanstvenih člankov. Gabrijel Tomažič se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Roču na Hrvaškem.
—–
Violinist, dirigent, pedagog in skladatelj UROŠ PREVORŠEK je v Ljubljani diplomiral iz kompozicije in dirigiranja, iz violine pa leta 1939 v Milanu. V letih od 1940 do 45 je bil koncertni mojster simfoničnega orkestra Radia Beograd in vodja njegovega godalnega kvarteta, nato pa dirigent ljubljanskega radijskega orkestra. Bil je profesor violine na srednji glasbeni šoli, na akademiji za glasbo pa profesor teoretičnih predmetov, komorne igre in tudi umetniški vodja akademskega orkestra, s katerim je gostoval v Avstriji, Nemčiji in Italiji. Leta 1955 je postal dirigent novoustanovljenega orkestra Radia Ljubljana in ga vodil enajst let. Kot violinist virtuoz je koncertiral doma in v tujini ter snemal za arhive radijskih postaj.
Uroš Prevoršek, zaslužni profesor ljubljanske univerze in dobitnik Bettetove nagrade, se je rodil na današnji dan leta 1915 v Ljubljani.
—–
Napredek meteorološke znanosti in prakse je že v 19. stoletju terjal dobro organizirano sodelovanje vseh meteorologov in meteoroloških služb po svetu. Sicer je bila mednarodna meteorološka služba ustanovljena že leta 1853, vendar se je njeno delo začelo šele dvajset let pozneje. Bila je neuradna organizacija in njene odločitve niso zavezovale držav. Uradno je bila Svetovna meteorološka organizacija ustanovljena s konvencijo, ki je začela veljati na današnji dan leta 1950, kot posebna organizacija Združenih narodov pa je zaživela slabo leto pozneje s prvim kongresom v Parizu. Od leta 1961 je 23. marec svetovni dan meteorologov.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Gabrijel Tomažič, Uroš Prevoršek
Leta 1850 so v habsburški monarhiji izvedli zadnje štetje prebivalstva po sistemu, ki je veljal še iz časov cesarice Marije Terezije, na današnji dan leta 1857 pa so sprejeli zakon, ki je pomenil velik korak naprej v moderni statistiki. Prejšnja štetja so potekala več mesecev, podatki pa so veljali za dan, ko je komisija popisala določen kraj; v novem zakonu so določili še kritični datum – to je tisti, za katerega so veljali vsi podatki. Prvič so ugotavljali tudi natančno starostno, stanovsko in poklicno strukturo prebivalstva.
Pozneje so zakon dopolnili in po stanovanjskih enotah popisovali še imena in priimke stanovalcev, sorodstveno razmerje z imetnikom stanovanja, spol, datum in kraj rojstva, domovinsko pravico in državljanstvo, veroizpoved, družinski stan, poklic in pridobitno dejavnost oziroma vir preživljanja ter podatke o občevalnem jeziku, morebitnih telesnih hibah in pismenosti. Zadnji popis prebivalstva po tem zakonu, ki je sicer veljal le za avstrijski del Avstro-Ogrske, je bil leta 1910.
—–
GABRIJEL TOMAŽIČ je na ljubljanski filozofski fakulteti doktoriral iz biologije in se izpopolnjeval na Dunaju in v Moskvi. V letih od 1929 do 1972 je bil zaposlen na filozofski oziroma biotehnični fakulteti v Ljubljani, po drugi svetovni vojni kot izredni profesor za botaniko. Več let je predaval tudi tehnično botaniko ter genetiko, gozdarsko ekologijo in fitocenologijo. Ukvarjal se je z genetiko žit ter z rastlinskimi združbami, zlasti gozdnimi in travniškimi. V sodelovanju z gozdarji je med drugim izdelal sedemnajst kart rastlinskih združb, posebno temeljito pa je obdelal borove gozdove. Objavil je vrsto znanstvenih, strokovnih in poljudnoznanstvenih člankov. Gabrijel Tomažič se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Roču na Hrvaškem.
—–
Violinist, dirigent, pedagog in skladatelj UROŠ PREVORŠEK je v Ljubljani diplomiral iz kompozicije in dirigiranja, iz violine pa leta 1939 v Milanu. V letih od 1940 do 45 je bil koncertni mojster simfoničnega orkestra Radia Beograd in vodja njegovega godalnega kvarteta, nato pa dirigent ljubljanskega radijskega orkestra. Bil je profesor violine na srednji glasbeni šoli, na akademiji za glasbo pa profesor teoretičnih predmetov, komorne igre in tudi umetniški vodja akademskega orkestra, s katerim je gostoval v Avstriji, Nemčiji in Italiji. Leta 1955 je postal dirigent novoustanovljenega orkestra Radia Ljubljana in ga vodil enajst let. Kot violinist virtuoz je koncertiral doma in v tujini ter snemal za arhive radijskih postaj.
Uroš Prevoršek, zaslužni profesor ljubljanske univerze in dobitnik Bettetove nagrade, se je rodil na današnji dan leta 1915 v Ljubljani.
—–
Napredek meteorološke znanosti in prakse je že v 19. stoletju terjal dobro organizirano sodelovanje vseh meteorologov in meteoroloških služb po svetu. Sicer je bila mednarodna meteorološka služba ustanovljena že leta 1853, vendar se je njeno delo začelo šele dvajset let pozneje. Bila je neuradna organizacija in njene odločitve niso zavezovale držav. Uradno je bila Svetovna meteorološka organizacija ustanovljena s konvencijo, ki je začela veljati na današnji dan leta 1950, kot posebna organizacija Združenih narodov pa je zaživela slabo leto pozneje s prvim kongresom v Parizu. Od leta 1961 je 23. marec svetovni dan meteorologov.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov