Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

04.04.2019


Felicijan Trubar, Lipe Haderlap, Vladimir Trampuž, Janez Perenič

Četrti otrok protestantskega reformatorja in utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika Primoža Trubarja FELICIJAN  TRUBAR  se je rodil leta 1555 ali 56 v Kemptnu v Nemčiji. Magistriral je na univerzi v Tübingenu in leta 1581 prevzel službo slovenskega in nemškega pridigarja v Ljubljani; pozneje je postal tu superintendent protestantske cerkve. Zaradi vse ostrejše rekatolizacijske politike posvetnih oblasti so izdali zanj zaporno povelje. Do aprila leta 1600 se je skrival pri protestantih na gradovih Brdo blizu Kranja in Čretež pri Mokronogu, nato pa se je zaradi bolehnosti in skrbi za majhne otroke vrnil na Würtemberško. Felicijan Trubar je svojo razmeroma veliko knjižnico zapustil kranjskim deželnim odbornikom.

—–

Na današnji dan pred 170-imi leti se je v Remšeníku na  avstrijskem Koroškem rodil časnikar in pesnik  LIPE  HADERLAP.  Končal je novomeško gimnazijo, nato pa kot telegrafist med drugim delal v Trstu in objavljal članke v časniku “Primorc”. Pozneje se je pridružil Bleiweisu in sodeloval pri “Novicah”,  bil pet let urednik “Slovenca”, nato pa ljubljanskega “Ljudskega glasu” in celovškega “Miru”.  Haderlap je izdal nekaj zbirk lirične poezije, pisal pa je tudi tako imenovane ljudske pesmi; te je pozneje v svojih “Pismih stricu v Ameriko” osmešil pisatelj Janko Kersnik.

—–

Na slovenskem ozemlju se je tehnična uporaba električne energije začela v  Mariboru. Na današnji dan leta 1883 je namreč Scherbaumov parni mlin vpeljal električno razsvetljavo. Priključili so 36 žarnic; to so bile prve električne žarnice na Slovenskem. Naslednje leto so razsvetlli še Postonjsko jamo, leto pozneje kopališče v Laškem, leta 1888 pa topilnico svinca in srebra v Litiji ter obrat za popravilo železniških vagonov v Mariboru. Škofja Loka je leta 1890 postala prvo slovensko mesto, v katerem je dobilo elektriko večje število hiš, 40 žarnic pa je svetilo tudi ob cesti – to je bila prva električna cestna razsvetljava pri nas. V Ljubljani so osvetlili del ulic sedem let pozneje.

—–

Zdravnik  VLADIMIR  TRAMPUŽ  je diplomiral v Zagrebu, specializacijo pa je končal leta 1938 v bolnišnici za ženske bolezni v Ljubljani, kjer je po vojni postal primarij. Posvetil se je zlasti eksperimentalno-biološkim raziskavam, ginekološki histologiji in citologiji in s tem zasnoval teoretično in praktično laboratorijsko delo na Univerzitetni ginekološki kliniki. O tem je napisal več kot 70 znanstvenih in strokovnih člankov ter predaval na številnih domačih in tujih kongresih. Začetnik slovenske ginekološke endokrinologije Vladimir Trampuž se je rodil na današnji dan leta 1904 v mestu Krk na Hrvaškem.

—–

Na današnji dan leta 1905 se je v Novem mestu rodil  učitelj  in  politični  delavec  JANEZ  PERENIČ.  Po maturi na ljubljanskem učiteljišču je delal kot defektolog. Kot član Komunistične partije Jugoslavije je opravljal številne pomembne naloge, kot prostovoljec se je udeležil španske državljanske vojne, nato pa je bil štiri leta v taborišču Buchenwald. Po vojni so Janeza Pereniča zaradi suma, da je v taborišču sodeloval z gestapom, aretirali in ga med zaslišanjem oktobra leta 1948 ubili. Uradno je bilo sporočeno, da je naredil samomor. 

—–

Na današnji dan leta 1914 je bila v Trstu ustanovljena podružnica slovenskega strokovnega pravniškega društva Pravnik. Po obnovitvenem zboru 1920. leta je društvo zaradi novih ozemeljskih razmejitev in pripadnosti različnima državama postalo samostojno. Do leta 1928, ko so ga fašistične oblasti prepovedale, je izdajalo tudi samostojni časnik Pravni vestnik. Po vnovični obnovitvi po 2. svetovni vojni je bilo tržaško pravniško društvo zelo dejavno pri pripravi gradiva za pariško in londonsko mirovno konferenco. Društvo še vedno deluje med Slovenci v Italiji in združuje slovenske pravnike iz Trsta in Gorice, ki opravljajo samostojni odvetniški poklic.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

04.04.2019


Felicijan Trubar, Lipe Haderlap, Vladimir Trampuž, Janez Perenič

Četrti otrok protestantskega reformatorja in utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika Primoža Trubarja FELICIJAN  TRUBAR  se je rodil leta 1555 ali 56 v Kemptnu v Nemčiji. Magistriral je na univerzi v Tübingenu in leta 1581 prevzel službo slovenskega in nemškega pridigarja v Ljubljani; pozneje je postal tu superintendent protestantske cerkve. Zaradi vse ostrejše rekatolizacijske politike posvetnih oblasti so izdali zanj zaporno povelje. Do aprila leta 1600 se je skrival pri protestantih na gradovih Brdo blizu Kranja in Čretež pri Mokronogu, nato pa se je zaradi bolehnosti in skrbi za majhne otroke vrnil na Würtemberško. Felicijan Trubar je svojo razmeroma veliko knjižnico zapustil kranjskim deželnim odbornikom.

—–

Na današnji dan pred 170-imi leti se je v Remšeníku na  avstrijskem Koroškem rodil časnikar in pesnik  LIPE  HADERLAP.  Končal je novomeško gimnazijo, nato pa kot telegrafist med drugim delal v Trstu in objavljal članke v časniku “Primorc”. Pozneje se je pridružil Bleiweisu in sodeloval pri “Novicah”,  bil pet let urednik “Slovenca”, nato pa ljubljanskega “Ljudskega glasu” in celovškega “Miru”.  Haderlap je izdal nekaj zbirk lirične poezije, pisal pa je tudi tako imenovane ljudske pesmi; te je pozneje v svojih “Pismih stricu v Ameriko” osmešil pisatelj Janko Kersnik.

—–

Na slovenskem ozemlju se je tehnična uporaba električne energije začela v  Mariboru. Na današnji dan leta 1883 je namreč Scherbaumov parni mlin vpeljal električno razsvetljavo. Priključili so 36 žarnic; to so bile prve električne žarnice na Slovenskem. Naslednje leto so razsvetlli še Postonjsko jamo, leto pozneje kopališče v Laškem, leta 1888 pa topilnico svinca in srebra v Litiji ter obrat za popravilo železniških vagonov v Mariboru. Škofja Loka je leta 1890 postala prvo slovensko mesto, v katerem je dobilo elektriko večje število hiš, 40 žarnic pa je svetilo tudi ob cesti – to je bila prva električna cestna razsvetljava pri nas. V Ljubljani so osvetlili del ulic sedem let pozneje.

—–

Zdravnik  VLADIMIR  TRAMPUŽ  je diplomiral v Zagrebu, specializacijo pa je končal leta 1938 v bolnišnici za ženske bolezni v Ljubljani, kjer je po vojni postal primarij. Posvetil se je zlasti eksperimentalno-biološkim raziskavam, ginekološki histologiji in citologiji in s tem zasnoval teoretično in praktično laboratorijsko delo na Univerzitetni ginekološki kliniki. O tem je napisal več kot 70 znanstvenih in strokovnih člankov ter predaval na številnih domačih in tujih kongresih. Začetnik slovenske ginekološke endokrinologije Vladimir Trampuž se je rodil na današnji dan leta 1904 v mestu Krk na Hrvaškem.

—–

Na današnji dan leta 1905 se je v Novem mestu rodil  učitelj  in  politični  delavec  JANEZ  PERENIČ.  Po maturi na ljubljanskem učiteljišču je delal kot defektolog. Kot član Komunistične partije Jugoslavije je opravljal številne pomembne naloge, kot prostovoljec se je udeležil španske državljanske vojne, nato pa je bil štiri leta v taborišču Buchenwald. Po vojni so Janeza Pereniča zaradi suma, da je v taborišču sodeloval z gestapom, aretirali in ga med zaslišanjem oktobra leta 1948 ubili. Uradno je bilo sporočeno, da je naredil samomor. 

—–

Na današnji dan leta 1914 je bila v Trstu ustanovljena podružnica slovenskega strokovnega pravniškega društva Pravnik. Po obnovitvenem zboru 1920. leta je društvo zaradi novih ozemeljskih razmejitev in pripadnosti različnima državama postalo samostojno. Do leta 1928, ko so ga fašistične oblasti prepovedale, je izdajalo tudi samostojni časnik Pravni vestnik. Po vnovični obnovitvi po 2. svetovni vojni je bilo tržaško pravniško društvo zelo dejavno pri pripravi gradiva za pariško in londonsko mirovno konferenco. Društvo še vedno deluje med Slovenci v Italiji in združuje slovenske pravnike iz Trsta in Gorice, ki opravljajo samostojni odvetniški poklic.


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov