Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

20.05.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Emil Berliner, Honore de Balzac

Tako rekoč stalne evropske poštne zveze s tekači, jezdeci ali vozovi so vse od 16. stoletja potekale tudi v slovenskih pokrajinah, stoletje pozneje pa so uvedli še osebni potniški promet. Glavna postaja je bila v Ljubljani, kamor je vsak četrtek pripeljal poštni voz z Dunaja in iz Gradca. Od Ljubljane do Vrhnike so se nato potniki raje peljali s čolni, potem pa nadaljevali vožnjo mimo Hrušice in po Vipavski dolini do Gorice ter naprej proti Trstu in Benetkam. Drugo redno poštno zvezo so vpeljali med Ljubljano in Karlovcem – pošta je prihajala vsak delovnik, osebnemu prometu pa je bil namenjen petek.

V naslednjem stoletju so se razmere precej izboljšale.V evropskem voznem redu za leto 1779 piše,  da je šla po slovenskem ozemlju enkrat na teden potniška povezava številka 101 Ostende-Rim. Po naših deželah je vodila iz Gradca skozi Maribor, Celje, Ljubljano, Vrhniko in Postojno, iz Trsta pa nadaljevala pot proti Benetkam, Raveni in Rimu. Podobni trasi po našem ozemlju sta imeli tudi pošta številka 66 med Dunajem in italijanskimi deželami ter številka 103 med Dunajem in Zagrebom.

Vozni red navaja čase odhodov, ne pa tudi prihodov, ki očitno niso bili preveč zanesljivi. Vožnja od Ljubljane do Gradca, na primer, je trajala tri dni in pol. Ker so poleg vremenskih nevšečnosti in slabih cest prežali na poštne uslužbence in potnike še roparji, so vozove spremljali oboroženi jezdeci.

Proti koncu 18. stoletja so začele po naših cestah voziti potniške poštne kočije –  »diližanse«. Imele so podvozje z vzmetmi in oblazinjeno notranjost, navadno pa jih je vleklo več parov konj. Cena je bila zelo visoka; odvisna je bila seveda od razdalje, števila vpreženih konj ter od številnih mitnin in cestnin. Na te linije so se navezovale lokalne kopne ali plovne povezave in tako je bilo ob koncu 18. stoletja iz Slovenije mogoče potovati v številna pomembna evropska mesta.

—–

Na današnji dan leta 1795 so predstavniki osemnajstih držav v Parizu podpisali  konvencijo o metru;  meter je od takrat mednarodno sprejeta enota za dolžinske mere. V Ljubljani je že leta 1877 deloval »merosodni urad«; v Jugoslaviji sta overjanje meril pod nadzorom beograjskega urada izvajali kontroli meril in plemenitih kovin v Ljubljani in Celju, leta 1991 pa sta postali območni enoti novega urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje.

—–

Slavo Edisonovega fonografa je v zadnjem desetletju 19. stoletja zasenčila nova iznajdba – gramofon z okroglo ploščo z utori, ki je bila dosti kakovostnejša kot Edisonov valj; zvok je bil naravnejši in močnejši. EMIL  BERLINER, ameriški priseljenec po rodu iz Hannovra, je gramofon patentiral leta 1887. Berliner se je rodil na današnji dan leta 1851 v Nemčiji.

—–

Eden največjih literarnih ustvarjalcev, francoski pisatelj  HONORÉ  de BALZAC, se je šolal za pravnika, vendar se je kmalu posvetil samo književnemu delu. Najprej je z različnimi imeni objavljal kolportažne romane, nato pa je napisal serijo romanov in novel, združenih v cikel »Človeška komedija«. Ta je, razen po renesančnem zgledu napisanih »Okroglih povesti«, vrh njegovega ustvarjanja in prikazuje vse plasti francoske družbe, družbene razrede in okolje. Balzacova dela vsebujejo še številne romantične prvine, vendar v njih že prevladujejo elementi realizma, ki slikajo nepremagljivo moč resničnosti, socialnih odnosov in osebnih usod. Francoski pisatelj Honoré de Balzac se je rodil na današnji dan pred 220-imi leti v Toursu.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

20.05.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Emil Berliner, Honore de Balzac

Tako rekoč stalne evropske poštne zveze s tekači, jezdeci ali vozovi so vse od 16. stoletja potekale tudi v slovenskih pokrajinah, stoletje pozneje pa so uvedli še osebni potniški promet. Glavna postaja je bila v Ljubljani, kamor je vsak četrtek pripeljal poštni voz z Dunaja in iz Gradca. Od Ljubljane do Vrhnike so se nato potniki raje peljali s čolni, potem pa nadaljevali vožnjo mimo Hrušice in po Vipavski dolini do Gorice ter naprej proti Trstu in Benetkam. Drugo redno poštno zvezo so vpeljali med Ljubljano in Karlovcem – pošta je prihajala vsak delovnik, osebnemu prometu pa je bil namenjen petek.

V naslednjem stoletju so se razmere precej izboljšale.V evropskem voznem redu za leto 1779 piše,  da je šla po slovenskem ozemlju enkrat na teden potniška povezava številka 101 Ostende-Rim. Po naših deželah je vodila iz Gradca skozi Maribor, Celje, Ljubljano, Vrhniko in Postojno, iz Trsta pa nadaljevala pot proti Benetkam, Raveni in Rimu. Podobni trasi po našem ozemlju sta imeli tudi pošta številka 66 med Dunajem in italijanskimi deželami ter številka 103 med Dunajem in Zagrebom.

Vozni red navaja čase odhodov, ne pa tudi prihodov, ki očitno niso bili preveč zanesljivi. Vožnja od Ljubljane do Gradca, na primer, je trajala tri dni in pol. Ker so poleg vremenskih nevšečnosti in slabih cest prežali na poštne uslužbence in potnike še roparji, so vozove spremljali oboroženi jezdeci.

Proti koncu 18. stoletja so začele po naših cestah voziti potniške poštne kočije –  »diližanse«. Imele so podvozje z vzmetmi in oblazinjeno notranjost, navadno pa jih je vleklo več parov konj. Cena je bila zelo visoka; odvisna je bila seveda od razdalje, števila vpreženih konj ter od številnih mitnin in cestnin. Na te linije so se navezovale lokalne kopne ali plovne povezave in tako je bilo ob koncu 18. stoletja iz Slovenije mogoče potovati v številna pomembna evropska mesta.

—–

Na današnji dan leta 1795 so predstavniki osemnajstih držav v Parizu podpisali  konvencijo o metru;  meter je od takrat mednarodno sprejeta enota za dolžinske mere. V Ljubljani je že leta 1877 deloval »merosodni urad«; v Jugoslaviji sta overjanje meril pod nadzorom beograjskega urada izvajali kontroli meril in plemenitih kovin v Ljubljani in Celju, leta 1991 pa sta postali območni enoti novega urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje.

—–

Slavo Edisonovega fonografa je v zadnjem desetletju 19. stoletja zasenčila nova iznajdba – gramofon z okroglo ploščo z utori, ki je bila dosti kakovostnejša kot Edisonov valj; zvok je bil naravnejši in močnejši. EMIL  BERLINER, ameriški priseljenec po rodu iz Hannovra, je gramofon patentiral leta 1887. Berliner se je rodil na današnji dan leta 1851 v Nemčiji.

—–

Eden največjih literarnih ustvarjalcev, francoski pisatelj  HONORÉ  de BALZAC, se je šolal za pravnika, vendar se je kmalu posvetil samo književnemu delu. Najprej je z različnimi imeni objavljal kolportažne romane, nato pa je napisal serijo romanov in novel, združenih v cikel »Človeška komedija«. Ta je, razen po renesančnem zgledu napisanih »Okroglih povesti«, vrh njegovega ustvarjanja in prikazuje vse plasti francoske družbe, družbene razrede in okolje. Balzacova dela vsebujejo še številne romantične prvine, vendar v njih že prevladujejo elementi realizma, ki slikajo nepremagljivo moč resničnosti, socialnih odnosov in osebnih usod. Francoski pisatelj Honoré de Balzac se je rodil na današnji dan pred 220-imi leti v Toursu.


03.02.2023

7. februar - ilegalni radio Kričač leta 1942 počastil spomin na Prešerena

»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.02.2023

6. februar - dr. Bogdan Derč in 90 let posvetovalnice za matere z dojenčki v Ljubljani

Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.01.2023

5. februar - prva policistka v Kraljevini Jugoslaviji in kaj je imel pri tem dr. Anton Korošec ?

Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.01.2023

4. februar - prva slovenska opereta

Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.01.2023

3. februar - Anton Okrogar Nestl (1923 -1955) upornik proti nacizmu, partizanski poveljnik

700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.01.2023

2. februar - dr. France Bučar (1923 - 2015) od disidenta do državnika

Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.01.2023

1. februar - pred 100 leti se je rodil zgodovinar dr. Janko Pleterski

Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.01.2023

31. januar - Tomaš G. Masaryk, častni doktor Univerze v Ljubljani

Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.01.2023

30. januar - 30 let slovenske vojne mornarice

Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.01.2023

29. januar - France Forstnerič (1933 - 2007) »Jaz pa se hočem posloviti vedno zjutraj in začeti dan na novo«

Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.01.2023

28. januar - Smiljan Rozman (1927-2007) in novele iz vsakdanjih okolij

Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.01.2023

27. januar - dr. Matija Slavič (1877-1958) borec za Prekmurje in rektor ljubljanske univerze

Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.01.2023

26. januar - “Vodnik za Savinjske planine in najbližjo okolico«

Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem


22.01.2023

25. januar - Ivan Trinko Zamejski "oče beneških Slovencev"

Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.01.2023

24. januar - Ziljska podružnica slovenskega planinskega društva

Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«


22.01.2023

23. januar - Slovenski »katalog potresov«

Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem


15.01.2023

22. januar - stoletnica rojstva koroškega šolnika dr. Valetina Inzka (1923-2002)

Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.01.2023

21. januar - prvi doktor znanosti Univerze v Mariboru

Cesarjev privilegij meščanom Radgone Dediščina diplomata in egiptologa Svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.01.2023

20. januar - zabavno-poučni list "Dom in svet"

O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.01.2023

19. januar - Karel Ozvald (1873-1946) in katedra za pedagogiko

Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 33 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov