Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Radovan Gobec, Drago Lavrenčič, Tit Vidmar
Na današnji dan leta 1863 je bila odprta obdravska proga, železniška povezava Celovca z Mariborom po dolini Drave skozi Dravograd. Gradili so jo šest let, dolga pa je 126 kilometrov. Celovški podjetniki so se namreč potegovali za to, da bi glavna železniška prometnica Dunaj–Trst, imenovana Južna železnica, vodila skozi Celovec, ker pa jim tega ni uspelo doseči, so se nanjo priključili z obdravsko progo.
—–
Skladatelj in zborovodja RADOVAN GOBEC se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Podgradu pri Ilirski Bistrici. Leta 1951 je na ljubljanski glasbeni akademiji diplomiral iz kompozicije in dirigiranja. V njegovem opusu so značilne operete, dve operi (Tremerski dukat in Kri v plamenih) ter vrsta partizanskih zborovskih pesmi in kantat.
Bil je tudi vnet organizator množičnih zborovskih festivalov – več let je bil umetniški vodja znamenitega Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, dobro desetletje pa je vodil tudi Ljubljanski poletni festival v Križankah. Kot povojni dirigent Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča je nadaljeval tradicijo Maroltovega predvojnega APZ-ja. Z njim in s Partizanskim pevskim zborom (prevzel ga je leta 1953 in ga vodil kar 28 let) je imel več kot tisoč nastopov. Kot pedagog je Radovan Gobec opravljal več profesorskih funkcij, nazadnje na pedagoški akademiji v Ljubljani.
—–
Novinar in publicist DRAGO LAVRENČIČ je leta 1943 diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti, bil po koncu druge svetovne vojne nekaj mesecev zaprt, nato pa je emigriral v Avstrijo in pozneje v Veliko Britanijo. Tam je sprva delal za novinarsko agencijo Reuters, nato pa se je zaposlil v slovenski sekciji BBC-ja. Za to najuglednejšo britansko radijsko družbo je bil več kot pol stoletja kritičen zapisovalec in komentator stanja v vrsti komunističnih dežel, od Kube in Vzhodne Nemčije do Jugoslavije. O svojih potovanjih po Afriki in Bližnjem vzhodu je s psevdonimom Anthony Sylvester napisal številne članke ter knjigi o Sudanu in Etiopiji. Ob osamosvojitvi Slovenije je za BBC poročal iz Ljubljane. Drago Lavrenčič se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
Pesnik in novinar TIT VIDMAR je odšel v partizane, ko je bil še mladoleten, po koncu druge svetovne vojne pa je študiral filozofijo v Ljubljani in nato diplomacijo v Beogradu. Leta 1951 se je zaposlil pri časopisu »Slovenski poročevalec« ter pisal predvsem o kulturnih dogodkih na Slovenskem, zlasti na gledališkem področju. Šest let je bil stalni dopisnik časopisa »Delo« v Rimu in Moskvi. Leta 1978 je ustanovil »Književne liste«, samostojno tedensko literarno prilogo »Dela«, nekaj let pa je bil pomočnik glavnega urednika »Dela«. Prevajal je tudi rusko poezijo, svojo pesniško zbirko z naslovom »Lirika« pa je izdal leta 1958. Za novinarsko delo je dvakrat prejel Tomšičevo nagrado, red dela s srebrnim vencem ter odlikovanje Zaslužni vitez za Republiko Italijo. Tit Vidmar se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Radovan Gobec, Drago Lavrenčič, Tit Vidmar
Na današnji dan leta 1863 je bila odprta obdravska proga, železniška povezava Celovca z Mariborom po dolini Drave skozi Dravograd. Gradili so jo šest let, dolga pa je 126 kilometrov. Celovški podjetniki so se namreč potegovali za to, da bi glavna železniška prometnica Dunaj–Trst, imenovana Južna železnica, vodila skozi Celovec, ker pa jim tega ni uspelo doseči, so se nanjo priključili z obdravsko progo.
—–
Skladatelj in zborovodja RADOVAN GOBEC se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Podgradu pri Ilirski Bistrici. Leta 1951 je na ljubljanski glasbeni akademiji diplomiral iz kompozicije in dirigiranja. V njegovem opusu so značilne operete, dve operi (Tremerski dukat in Kri v plamenih) ter vrsta partizanskih zborovskih pesmi in kantat.
Bil je tudi vnet organizator množičnih zborovskih festivalov – več let je bil umetniški vodja znamenitega Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, dobro desetletje pa je vodil tudi Ljubljanski poletni festival v Križankah. Kot povojni dirigent Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča je nadaljeval tradicijo Maroltovega predvojnega APZ-ja. Z njim in s Partizanskim pevskim zborom (prevzel ga je leta 1953 in ga vodil kar 28 let) je imel več kot tisoč nastopov. Kot pedagog je Radovan Gobec opravljal več profesorskih funkcij, nazadnje na pedagoški akademiji v Ljubljani.
—–
Novinar in publicist DRAGO LAVRENČIČ je leta 1943 diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti, bil po koncu druge svetovne vojne nekaj mesecev zaprt, nato pa je emigriral v Avstrijo in pozneje v Veliko Britanijo. Tam je sprva delal za novinarsko agencijo Reuters, nato pa se je zaposlil v slovenski sekciji BBC-ja. Za to najuglednejšo britansko radijsko družbo je bil več kot pol stoletja kritičen zapisovalec in komentator stanja v vrsti komunističnih dežel, od Kube in Vzhodne Nemčije do Jugoslavije. O svojih potovanjih po Afriki in Bližnjem vzhodu je s psevdonimom Anthony Sylvester napisal številne članke ter knjigi o Sudanu in Etiopiji. Ob osamosvojitvi Slovenije je za BBC poročal iz Ljubljane. Drago Lavrenčič se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
Pesnik in novinar TIT VIDMAR je odšel v partizane, ko je bil še mladoleten, po koncu druge svetovne vojne pa je študiral filozofijo v Ljubljani in nato diplomacijo v Beogradu. Leta 1951 se je zaposlil pri časopisu »Slovenski poročevalec« ter pisal predvsem o kulturnih dogodkih na Slovenskem, zlasti na gledališkem področju. Šest let je bil stalni dopisnik časopisa »Delo« v Rimu in Moskvi. Leta 1978 je ustanovil »Književne liste«, samostojno tedensko literarno prilogo »Dela«, nekaj let pa je bil pomočnik glavnega urednika »Dela«. Prevajal je tudi rusko poezijo, svojo pesniško zbirko z naslovom »Lirika« pa je izdal leta 1958. Za novinarsko delo je dvakrat prejel Tomšičevo nagrado, red dela s srebrnim vencem ter odlikovanje Zaslužni vitez za Republiko Italijo. Tit Vidmar se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
Neveljaven email naslov