Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Alojzij Šubic, Marij Osana

Uradno je prvi vlak prisopihal v Ljubljano 16. septembra pred 170-imi leti. Vendar pa so poskusno vožnjo seveda opravili že tri mesece prej, torej na današnji dan leta 1849. Takrat je v Ljubljano pripeljal vlak zares prvikrat. Čeprav je bila to poskusna vožnja gradbenega vodstva, se je kljub temu na ljubljanskem kolodvoru ob treh popoldne zbrala velika množica radovednežev.

Časnik “Novice” je takrat zapisal, “da se je iz Celja v Ljubljano prvikrat po železni cesti pripeljal hlapon. Brez vsake spotike se je pripeljal, lično ovenčan v štirih urah in pol. Drugi pot pa bo v treh urah prišel, ker ne bo imel na poti nič preiskovati, kakor zdaj.” Pa ni čez tri mesece pripeljal nič prej: cesarjev odposlanec nadvojvoda Albrecht je moral namreč na vsakem od osmih kolodvorov med Celjem in Ljubljano izstopiti ter pregledati častno stražo narodne garde.

—–

Eden izmed članov znane rodbine podobarjev in likovnih umetnikov Šubicev iz Poljanske doline je bil tudi  ALOJZIJ  ŠUBIC.  Na pobudo brata Janeza, znanega slikarja in ilustratorja, je začel študirati na likovni akademiji v Münchnu, nato pa je prestopil na umetnoobrtno  šolo na Dunaju. V letih od 1895 do 1905 je bil profesor risanja na več šolah v Ljubljani in Celju, nekaj časa pa je deloval tudi v Ažbetovi slikarski šoli v Nemčiji. V risarsko poudarjenem realističnem slogu je slikal religiozne motive in portrete, ukvarjal pa se je tudi z restavriranjem fresk. Alojzij Šubic se je rodil na današnji dan leta 1865 v Poljanah nad Škofjo Loko.

—–

Elektrotehnik  MARIJ  OSANA je leta 1906 diplomiral na Tehniški višji šoli na Dunaju ter nato dvajset let služboval pri Direkciji pošte in telegrafa v Trstu in Ljubljani. Pozneje je bil izredni in redni profesor, večkrat pa tudi dekan ljubljanske tehniške fakultete. Velja za začetnika  izobraževalnega in raziskovalnega dela na področju telekomunikacij, telegrafije in telefonije v Sloveniji ter za “očeta” slovenske radiofonije. Po njegovi zamisli so leta 1928 izdelali tudi pavzni znak ljubljanske radijske postaje – kukavico. To je bila prava preparirana kukavica, s svojim ku-ku pa je označevala napoved točnega časa in kadar je zakukala, so se ji zasvetile oči; vanje sta bili namreč vgrajeni dve majhni žarnici.

Organiziral je tudi radiotelegrafsko in radiotelefonsko omrežje za našo radijsko postajo ter za beograjsko, zagrebško in skopsko, leta 1932 je vodil graditev oddajnika ljubljanskega radia v Domžalah, za katerega je načrte naredil sam,  sodeloval pa je tudi pri polaganju in meritvah telekomunikacijskih kablov v Jadranskem morju. Marij Osana se je rodil na današnji dan  leta 1880 v Trstu.

—–

Na današnji dan leta 1944 je bil v Gradcu v Beli krajini ustanovljen Rdeči križ Slovenije. Po vojni se je povezal z Rdečim križem Jugoslavije in v njegovem okviru deloval do osamosvojitve leta 1991. Začetki te humanitarne organizacije sicer segajo v leto 1866, ko je bilo na Kranjskem v okviru avstro-ogrske monarhije ustanovljeno žensko “Društvo za pomoč ranjenim in bolnim vojakom, vdovam in sirotam padlih vojakov”. To je začelo delovati po tri leta prej sprejetih določilih mednarodnega Rdečega križa.