Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oziroma o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Anton Jožef Lerchinger, Viktor Bežek, Janez Kuhar, Johanes Calvin

Slikar  ANTON  JOŽEF  LERCHINGER  se je rodil okoli leta 1720, prvič pa je omenjen leta 1741 kot pomočnik ptujskega slikarja Franca Antona Pachmayerja pri poslikavi kapele žalostne Matere božje v ptujski proštijski cerkvi. Po naročilu cerkva in plemiških družin je slikal na Štajerskem, predvsem v šmarsko-rogaški okolici in v Savinjski dolini, ter v Hrváškem Zágorju. V svojih delih je povzemal dosežke štajerskega baročnega slikarstva prvih desetletij 18. stoletja in jih dopolnjeval z zelo osebno, rokokojsko govorico. Lerchingerjeve freske pomenijo vrh poznobaročnega in rokokojskega slikarstva na tem območju, takšne kakovosti pa ni dosegel v oljnem slikarstvu.

—–

Pedagog, jezikoslovec in urednik  VIKTOR  BEŽEK  je leta 1879 na gimnaziji v Ljubljani maturiral z odličnim uspehom. Odlikoval se je predvsem v grščini, slovenščini in propedevtiki;  to je bil nekdanji učni predmet v srednji šoli, ki je obsegal uvod v zgodovino filozofije, psihologije in logike. Po diplomi iz klasične filologije in slavistike je poučeval v Gorici, Novem mestu in Ljubljani. V letih od 1904 do 1919 je bil ravnatelj koprskega in goriškega učiteljišča.

Bil je tudi izredno dejaven kulturni delavec: vodil je počitniške pedagoške tečaje v Trstu, predaval v učiteljskih društvih ter delal kot odbornik Slovenske šolske matice. Napisal je več učbenikov za učiteljišče ter razprav o pedagoških in metodičnih vprašanjih.  Nasprotoval je togemu formalizmu, se zavzemal za ustvarjalno učiteljsko delo in bil mentor mladim pisateljem. Viktor Bežek se je rodil na današnji dan leta 1860 v Postojni.

—–

Zborovodja in skladatelj JANEZ  KUHAR je bil med 2. svetovno vojno glasbeni  vodja Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju in zborovodja Partizanskega pevskega zbora.  Takrat je napisal vrsto pesmi in koračnic, med njimi Hej brigade,  Počiva jezero v tihoti, Bosa pojdiva dekle obsorej, V hribe šel je partizan, Tam na Pugled gori in Jutri gremo v napad, ki je tako rekoč ponarodela..

Po vojni je bil ustanovitelj in vodja zbora cicibanov ter otroškega in mladinskega zbora Radia Ljubljana, do leta 1972 pa tudi glasbeni  urednik na našem radiu. Lepe uspehe je dosegel tudi z otroškim in dekliškim pevskim zborom glasbene šole Franca Šturma iz Ljubljane. Kot odličen harmonikar je ustvarjal skladbe za harmoniko solo in spodbujal delovanje harmonikarskih orkestrov.

S posnetki in javnimi nastopi ter številnimi zborovskimi deli za mladinske zasedbe, v katerih se je približal otroškemu ljudskemu izročilu, je pomembno vplival na razvoj slovenskega mladinskega zborovstva. Za svoje delo je leta 1997 prejel častni znak svobode Republike Slovenije. Striček Janez, kot so mu rekli otroci, njegovi najmlajši pevci, zborovodja in skladatelj Janez Kuhar, se je rodil na današnji dan leta 1911 v Ljubljani.

—–

Francosko-švicarski cerkveni reformator  JOHANNES  CALVIN  je teologijo, filozofijo in pravo študiral v Parizu. Tam se je seznanil z renesančnim humanizmom in idejami o reformi Cerkve v duhu zgodnjega krščanstva. Pozneje je živel v Ženevi, ustanovil akademijo ter pridigal in pisal. Svoje razlage krščanstva je podal predvsem v delu »Nauk krščanske vere«.

Njegova stroga pravila izvirajo predvsem iz svetega pisma kot edinega vira in navdiha za versko življenje. Odklanjal je okrasje in verske slike, zahteval asketizem in bil neusmiljen do drugače verujočih. Kalvinizem se je razširil v Franciji, Nemčiji, na Nizozemskem, v Angliji in celo v Severni Ameriki, iz Madžarske pa tudi v Prekmurje. Johannes Calvin se je rodil na današnji dan pred 510-imi leti v Noyonu v Franciji.