Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Krištof Laterman, Franc Serafin Metelko, Viljem Urbas, Mira Mihelič
Feldmaršal avstrijske vojske KRIŠTOF LATERMANN se je odlikoval v bavarski nasledstveni vojni leta 1778, pri obleganju Beograda deset let pozneje in v vojnah s Francozi po letu 1797. Po umiku Francozov iz Ilirskih provinc je bil v letih 1813 in 1814 avstrijski civilni in vojaški guverner tega poprej francoskega ozemlja. Takrat je bil imenovan za častnega občana Ljubljane, hkrati pa so po njem poimenovali drevored v Tivoliju, ki je bil urejen na njegovo pobudo. Feldmaršal Krištof Latermann se je rodil na današnji dan leta 1753 v Olomoucu na Češkem.
—–
Na današnji dan pred 230-imi leti se je v Škocjanu pri Mokronogu rodil slovničar, pisec in prevajalec šolskih ter nabožnih spisov FRANC SERAFIN METELKO. Šolal se je pri frančiškanih v Novem mestu, filozofijo in bogoslovje pa je študiral v Ljubljani. Leta 1817 je bil imenovan za profesorja na novo ustanovljene stolice za slovenski jezik na ljubljanskem liceju, po šolski reformi leta 1848 pa je bil deset let profesor slovenščine na gimnaziji. Metelkovo najpomembnejše delo je slovenska slovnica iz leta 1825. V njej je med drugim prvi po Kopitarju objavil tudi enega izmed treh brižinskih spomenikov, v dodatku leta 1848 pa še druga dva. Zelo obsežno je njegovo prevajalsko delo, priredil pa je tudi veliko šolskih in nabožnih besedil. Franc Serafin Metelko je objavil svojo različico slovenske abecede, metelčico, ki pa ni prišla v redno uporabo..
—–
Etnolog in naravoslovec VILJEM URBAS je poučeval v Gorici in Trstu, leta 1877 pa je postal okrajni šolski nadzornik za koprski in poreški okraj. V nemškem in slovenskem jeziku je objavil več razprav s področij jezikovne metodike, primerjalne književnosti, etnologije, geografije in kulturne zgodovine. Najpomembnejše besedilo v slovenščini je članek “O pregovorih in prilikah sosebno slovenskih”, ki je bil v dvanajstih nadaljevanjih objavljen v Novicah. Viljem Urbas se je rodil na današnji dan leta 1831 v Ljubljani.
—–
Ob obisku Kranjske in Štajerske ob 600. obletnici priključitve teh dežel habsburški monarhiji je cesar Franc Jožef I. obiskal tudi Ljubljano in na današnji dan leta 1883 položil temeljni kamen za zgradbo Narodnega muzeja. Muzejsko stavbo – po cesarjevem sinu princu Rudolfu so jo imenovali Rudolfinum – je decembra leta 1888 slovesno odprl deželni glavar doktor Jože Poklukar. To je bilo prvo izključno kulturi namenjeno poslopje na Slovenskem. Danes sta v njem Narodni in Prirodoslovni muzej.
—–
Pisateljica in prevajalka MIRA MIHELIČ se je rodila na današnji dan leta 1912 v Splitu.
Gimnazijo je končala v Ljubljani in nekaj časa študirala pravo. Med drugo svetovno vojno je bila zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto zaprta, po njej pa je postala svobodna književnica in prevajalka. V njenih prvih delih se elementi psevdoromantičnega ženskega romana prepletajo z značilnostmi realističnih in naturalističnih družinskih romanov. Po vojni je objavljala kratko prozo, vendar je bila pomembnejša njena dramatika.
Posebnost njenega opusa je roman “Plamen in dim” v treh delih; bil je poskus kronike slovenske meščanske družine po vzoru evropskih družinskih sag. Poleg pisateljskega je pomemben tudi njen prevajalski opus: iz angleščine, nemščine in francoščine je prevedla več kot 80 pripovednih in dramskih del. Mira Mihelič je dvakrat prejela Prešernovo nagrado, bila je predsednica Društva slovenskih pisateljev ter enajst let tudi predsednica slovenskega kluba PEN – Mednarodne pisateljske organizacije.
6271 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Krištof Laterman, Franc Serafin Metelko, Viljem Urbas, Mira Mihelič
Feldmaršal avstrijske vojske KRIŠTOF LATERMANN se je odlikoval v bavarski nasledstveni vojni leta 1778, pri obleganju Beograda deset let pozneje in v vojnah s Francozi po letu 1797. Po umiku Francozov iz Ilirskih provinc je bil v letih 1813 in 1814 avstrijski civilni in vojaški guverner tega poprej francoskega ozemlja. Takrat je bil imenovan za častnega občana Ljubljane, hkrati pa so po njem poimenovali drevored v Tivoliju, ki je bil urejen na njegovo pobudo. Feldmaršal Krištof Latermann se je rodil na današnji dan leta 1753 v Olomoucu na Češkem.
—–
Na današnji dan pred 230-imi leti se je v Škocjanu pri Mokronogu rodil slovničar, pisec in prevajalec šolskih ter nabožnih spisov FRANC SERAFIN METELKO. Šolal se je pri frančiškanih v Novem mestu, filozofijo in bogoslovje pa je študiral v Ljubljani. Leta 1817 je bil imenovan za profesorja na novo ustanovljene stolice za slovenski jezik na ljubljanskem liceju, po šolski reformi leta 1848 pa je bil deset let profesor slovenščine na gimnaziji. Metelkovo najpomembnejše delo je slovenska slovnica iz leta 1825. V njej je med drugim prvi po Kopitarju objavil tudi enega izmed treh brižinskih spomenikov, v dodatku leta 1848 pa še druga dva. Zelo obsežno je njegovo prevajalsko delo, priredil pa je tudi veliko šolskih in nabožnih besedil. Franc Serafin Metelko je objavil svojo različico slovenske abecede, metelčico, ki pa ni prišla v redno uporabo..
—–
Etnolog in naravoslovec VILJEM URBAS je poučeval v Gorici in Trstu, leta 1877 pa je postal okrajni šolski nadzornik za koprski in poreški okraj. V nemškem in slovenskem jeziku je objavil več razprav s področij jezikovne metodike, primerjalne književnosti, etnologije, geografije in kulturne zgodovine. Najpomembnejše besedilo v slovenščini je članek “O pregovorih in prilikah sosebno slovenskih”, ki je bil v dvanajstih nadaljevanjih objavljen v Novicah. Viljem Urbas se je rodil na današnji dan leta 1831 v Ljubljani.
—–
Ob obisku Kranjske in Štajerske ob 600. obletnici priključitve teh dežel habsburški monarhiji je cesar Franc Jožef I. obiskal tudi Ljubljano in na današnji dan leta 1883 položil temeljni kamen za zgradbo Narodnega muzeja. Muzejsko stavbo – po cesarjevem sinu princu Rudolfu so jo imenovali Rudolfinum – je decembra leta 1888 slovesno odprl deželni glavar doktor Jože Poklukar. To je bilo prvo izključno kulturi namenjeno poslopje na Slovenskem. Danes sta v njem Narodni in Prirodoslovni muzej.
—–
Pisateljica in prevajalka MIRA MIHELIČ se je rodila na današnji dan leta 1912 v Splitu.
Gimnazijo je končala v Ljubljani in nekaj časa študirala pravo. Med drugo svetovno vojno je bila zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto zaprta, po njej pa je postala svobodna književnica in prevajalka. V njenih prvih delih se elementi psevdoromantičnega ženskega romana prepletajo z značilnostmi realističnih in naturalističnih družinskih romanov. Po vojni je objavljala kratko prozo, vendar je bila pomembnejša njena dramatika.
Posebnost njenega opusa je roman “Plamen in dim” v treh delih; bil je poskus kronike slovenske meščanske družine po vzoru evropskih družinskih sag. Poleg pisateljskega je pomemben tudi njen prevajalski opus: iz angleščine, nemščine in francoščine je prevedla več kot 80 pripovednih in dramskih del. Mira Mihelič je dvakrat prejela Prešernovo nagrado, bila je predsednica Društva slovenskih pisateljev ter enajst let tudi predsednica slovenskega kluba PEN – Mednarodne pisateljske organizacije.
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Neveljaven email naslov