Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

14. julij

14.07.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Krištof Laterman, Franc Serafin Metelko, Viljem Urbas, Mira Mihelič

Feldmaršal avstrijske vojske KRIŠTOF LATERMANN se je odlikoval v bavarski nasledstveni vojni leta 1778, pri obleganju Beograda deset let pozneje in v vojnah s Francozi po letu 1797. Po umiku Francozov iz Ilirskih provinc je bil v letih 1813 in 1814 avstrijski civilni in vojaški guverner tega poprej francoskega ozemlja. Takrat je bil imenovan za častnega občana Ljubljane, hkrati pa so po njem poimenovali drevored v Tivoliju, ki je bil urejen na njegovo pobudo. Feldmaršal Krištof Latermann se je rodil na današnji dan leta 1753 v Olomoucu na Češkem.

—–

Na današnji dan pred 230-imi leti se je v Škocjanu pri Mokronogu rodil slovničar, pisec in prevajalec šolskih ter nabožnih spisov FRANC SERAFIN METELKO. Šolal se je pri frančiškanih v Novem mestu, filozofijo in bogoslovje pa je študiral v Ljubljani. Leta 1817 je bil imenovan za profesorja na novo ustanovljene stolice za slovenski jezik na ljubljanskem liceju, po šolski reformi leta 1848 pa je bil deset let profesor slovenščine na gimnaziji. Metelkovo najpomembnejše delo je slovenska slovnica iz leta 1825. V njej je med drugim prvi po Kopitarju objavil tudi enega izmed treh brižinskih spomenikov, v dodatku leta 1848 pa še druga dva. Zelo obsežno je njegovo prevajalsko delo, priredil pa je tudi veliko šolskih in nabožnih besedil. Franc Serafin Metelko je objavil svojo različico slovenske abecede, metelčico, ki pa ni prišla v redno uporabo..

—–

Etnolog in naravoslovec  VILJEM  URBAS  je poučeval v Gorici in Trstu, leta 1877 pa je postal okrajni šolski nadzornik za koprski in poreški okraj. V nemškem in slovenskem jeziku je objavil več razprav s področij jezikovne metodike,  primerjalne književnosti, etnologije, geografije in kulturne zgodovine. Najpomembnejše besedilo v slovenščini je članek “O pregovorih in prilikah sosebno slovenskih”, ki je bil v dvanajstih nadaljevanjih objavljen v Novicah. Viljem Urbas se je rodil na današnji dan leta 1831 v Ljubljani.

—–

Ob obisku Kranjske in Štajerske ob 600. obletnici priključitve teh dežel habsburški monarhiji je cesar Franc Jožef I. obiskal tudi Ljubljano in na današnji dan leta 1883 položil temeljni kamen za zgradbo Narodnega muzeja. Muzejsko stavbo – po cesarjevem sinu princu Rudolfu so jo imenovali Rudolfinum – je decembra leta 1888 slovesno odprl deželni glavar doktor Jože Poklukar. To je bilo prvo izključno kulturi namenjeno poslopje na Slovenskem.  Danes sta v njem Narodni in Prirodoslovni muzej.

—–

Pisateljica in prevajalka MIRA MIHELIČ  se je rodila na današnji dan leta 1912 v Splitu.

Gimnazijo je končala v Ljubljani in nekaj časa študirala pravo. Med drugo svetovno vojno je bila zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto zaprta, po njej pa je postala svobodna književnica in prevajalka. V njenih prvih delih se elementi psevdoromantičnega ženskega romana prepletajo z značilnostmi realističnih in naturalističnih družinskih romanov. Po vojni je objavljala kratko prozo, vendar je bila pomembnejša njena dramatika.

Posebnost njenega opusa je roman “Plamen in dim” v treh delih; bil je poskus kronike slovenske meščanske družine po vzoru evropskih družinskih sag. Poleg pisateljskega je pomemben tudi njen prevajalski opus: iz angleščine, nemščine in francoščine je prevedla več kot 80 pripovednih in dramskih del.  Mira Mihelič je dvakrat prejela Prešernovo nagrado, bila je predsednica Društva slovenskih pisateljev ter enajst let tudi predsednica slovenskega kluba PEN – Mednarodne pisateljske organizacije.


Na današnji dan

6271 epizod

Na današnji dan

6271 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

14. julij

14.07.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Krištof Laterman, Franc Serafin Metelko, Viljem Urbas, Mira Mihelič

Feldmaršal avstrijske vojske KRIŠTOF LATERMANN se je odlikoval v bavarski nasledstveni vojni leta 1778, pri obleganju Beograda deset let pozneje in v vojnah s Francozi po letu 1797. Po umiku Francozov iz Ilirskih provinc je bil v letih 1813 in 1814 avstrijski civilni in vojaški guverner tega poprej francoskega ozemlja. Takrat je bil imenovan za častnega občana Ljubljane, hkrati pa so po njem poimenovali drevored v Tivoliju, ki je bil urejen na njegovo pobudo. Feldmaršal Krištof Latermann se je rodil na današnji dan leta 1753 v Olomoucu na Češkem.

—–

Na današnji dan pred 230-imi leti se je v Škocjanu pri Mokronogu rodil slovničar, pisec in prevajalec šolskih ter nabožnih spisov FRANC SERAFIN METELKO. Šolal se je pri frančiškanih v Novem mestu, filozofijo in bogoslovje pa je študiral v Ljubljani. Leta 1817 je bil imenovan za profesorja na novo ustanovljene stolice za slovenski jezik na ljubljanskem liceju, po šolski reformi leta 1848 pa je bil deset let profesor slovenščine na gimnaziji. Metelkovo najpomembnejše delo je slovenska slovnica iz leta 1825. V njej je med drugim prvi po Kopitarju objavil tudi enega izmed treh brižinskih spomenikov, v dodatku leta 1848 pa še druga dva. Zelo obsežno je njegovo prevajalsko delo, priredil pa je tudi veliko šolskih in nabožnih besedil. Franc Serafin Metelko je objavil svojo različico slovenske abecede, metelčico, ki pa ni prišla v redno uporabo..

—–

Etnolog in naravoslovec  VILJEM  URBAS  je poučeval v Gorici in Trstu, leta 1877 pa je postal okrajni šolski nadzornik za koprski in poreški okraj. V nemškem in slovenskem jeziku je objavil več razprav s področij jezikovne metodike,  primerjalne književnosti, etnologije, geografije in kulturne zgodovine. Najpomembnejše besedilo v slovenščini je članek “O pregovorih in prilikah sosebno slovenskih”, ki je bil v dvanajstih nadaljevanjih objavljen v Novicah. Viljem Urbas se je rodil na današnji dan leta 1831 v Ljubljani.

—–

Ob obisku Kranjske in Štajerske ob 600. obletnici priključitve teh dežel habsburški monarhiji je cesar Franc Jožef I. obiskal tudi Ljubljano in na današnji dan leta 1883 položil temeljni kamen za zgradbo Narodnega muzeja. Muzejsko stavbo – po cesarjevem sinu princu Rudolfu so jo imenovali Rudolfinum – je decembra leta 1888 slovesno odprl deželni glavar doktor Jože Poklukar. To je bilo prvo izključno kulturi namenjeno poslopje na Slovenskem.  Danes sta v njem Narodni in Prirodoslovni muzej.

—–

Pisateljica in prevajalka MIRA MIHELIČ  se je rodila na današnji dan leta 1912 v Splitu.

Gimnazijo je končala v Ljubljani in nekaj časa študirala pravo. Med drugo svetovno vojno je bila zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto zaprta, po njej pa je postala svobodna književnica in prevajalka. V njenih prvih delih se elementi psevdoromantičnega ženskega romana prepletajo z značilnostmi realističnih in naturalističnih družinskih romanov. Po vojni je objavljala kratko prozo, vendar je bila pomembnejša njena dramatika.

Posebnost njenega opusa je roman “Plamen in dim” v treh delih; bil je poskus kronike slovenske meščanske družine po vzoru evropskih družinskih sag. Poleg pisateljskega je pomemben tudi njen prevajalski opus: iz angleščine, nemščine in francoščine je prevedla več kot 80 pripovednih in dramskih del.  Mira Mihelič je dvakrat prejela Prešernovo nagrado, bila je predsednica Društva slovenskih pisateljev ter enajst let tudi predsednica slovenskega kluba PEN – Mednarodne pisateljske organizacije.


03.03.2024

8. marec - operna in koncertna pevka Franja Golob (1908)

Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

7. marec - Narodna galerija odprla svoja vrata (1919)

Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja


03.03.2024

6. marec - Floris Oblák (1924) umetnik iz prve generacije ljubljanske likovne šole

Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

5. marec - Slavko Gliha (1940) agrarni ekonomist zavzet za kulturno dediščino

Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

4. marec - Vojko Duletič (1924) avtor šestih celovečercev

Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

3. marec - Oskar Reya (1900) začetnik sodobne meteorološke znanosti pri nas

Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

2. marec - Pino Mlakar (1907) in temelji poklicnega baleta v Ljubljani

Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

1. marec - "Sovraštvo naj ne sega prek pepela umrlih" (1916)

Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

29. februar - električna luč v Slovenski Bistrici (1924)

Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

28. februar - Jože Srebrnič (1884) in »Smrt v Brdih«

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije


22.02.2024

27. februar -Vilma Bukovec (1920) sopranistka ljubljanske Opere

Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.02.2024

26. februar - slikar in grafik Jože Tisnikar (1928) "temni mdernist"

John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

25. februar - Jožef Mrak (1709) projektant klavž na Idrijci

Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

24. februar - Zinka Zorko (1936) preučevalka slovenskih narečij

Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

23. februar - Prešernov Sonetni venec prvič med bralci (1834)

Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

22. februar - dr. Valentin Meršol (1894) zdravnik in vodja slovenskega civilnega taborišča v Vetrinju

Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

21. februar - koda razpada države v zadnji ustavi nekdanje SFRJ (1974)

Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.02.2024

20. februar - Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu (1954)

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije


15.02.2024

19. februar - Črnomaljski zbor in Slovenski narodnoosvobodilni svet (1944)

Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

18. februar - lakota in oblast spodbudita pridelavo krompirja (1833)

Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 13 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov