Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Krištof Laterman, Franc Serafin Metelko, Viljem Urbas, Mira Mihelič
Feldmaršal avstrijske vojske KRIŠTOF LATERMANN se je odlikoval v bavarski nasledstveni vojni leta 1778, pri obleganju Beograda deset let pozneje in v vojnah s Francozi po letu 1797. Po umiku Francozov iz Ilirskih provinc je bil v letih 1813 in 1814 avstrijski civilni in vojaški guverner tega poprej francoskega ozemlja. Takrat je bil imenovan za častnega občana Ljubljane, hkrati pa so po njem poimenovali drevored v Tivoliju, ki je bil urejen na njegovo pobudo. Feldmaršal Krištof Latermann se je rodil na današnji dan leta 1753 v Olomoucu na Češkem.
—–
Na današnji dan pred 230-imi leti se je v Škocjanu pri Mokronogu rodil slovničar, pisec in prevajalec šolskih ter nabožnih spisov FRANC SERAFIN METELKO. Šolal se je pri frančiškanih v Novem mestu, filozofijo in bogoslovje pa je študiral v Ljubljani. Leta 1817 je bil imenovan za profesorja na novo ustanovljene stolice za slovenski jezik na ljubljanskem liceju, po šolski reformi leta 1848 pa je bil deset let profesor slovenščine na gimnaziji. Metelkovo najpomembnejše delo je slovenska slovnica iz leta 1825. V njej je med drugim prvi po Kopitarju objavil tudi enega izmed treh brižinskih spomenikov, v dodatku leta 1848 pa še druga dva. Zelo obsežno je njegovo prevajalsko delo, priredil pa je tudi veliko šolskih in nabožnih besedil. Franc Serafin Metelko je objavil svojo različico slovenske abecede, metelčico, ki pa ni prišla v redno uporabo..
—–
Etnolog in naravoslovec VILJEM URBAS je poučeval v Gorici in Trstu, leta 1877 pa je postal okrajni šolski nadzornik za koprski in poreški okraj. V nemškem in slovenskem jeziku je objavil več razprav s področij jezikovne metodike, primerjalne književnosti, etnologije, geografije in kulturne zgodovine. Najpomembnejše besedilo v slovenščini je članek “O pregovorih in prilikah sosebno slovenskih”, ki je bil v dvanajstih nadaljevanjih objavljen v Novicah. Viljem Urbas se je rodil na današnji dan leta 1831 v Ljubljani.
—–
Ob obisku Kranjske in Štajerske ob 600. obletnici priključitve teh dežel habsburški monarhiji je cesar Franc Jožef I. obiskal tudi Ljubljano in na današnji dan leta 1883 položil temeljni kamen za zgradbo Narodnega muzeja. Muzejsko stavbo – po cesarjevem sinu princu Rudolfu so jo imenovali Rudolfinum – je decembra leta 1888 slovesno odprl deželni glavar doktor Jože Poklukar. To je bilo prvo izključno kulturi namenjeno poslopje na Slovenskem. Danes sta v njem Narodni in Prirodoslovni muzej.
—–
Pisateljica in prevajalka MIRA MIHELIČ se je rodila na današnji dan leta 1912 v Splitu.
Gimnazijo je končala v Ljubljani in nekaj časa študirala pravo. Med drugo svetovno vojno je bila zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto zaprta, po njej pa je postala svobodna književnica in prevajalka. V njenih prvih delih se elementi psevdoromantičnega ženskega romana prepletajo z značilnostmi realističnih in naturalističnih družinskih romanov. Po vojni je objavljala kratko prozo, vendar je bila pomembnejša njena dramatika.
Posebnost njenega opusa je roman “Plamen in dim” v treh delih; bil je poskus kronike slovenske meščanske družine po vzoru evropskih družinskih sag. Poleg pisateljskega je pomemben tudi njen prevajalski opus: iz angleščine, nemščine in francoščine je prevedla več kot 80 pripovednih in dramskih del. Mira Mihelič je dvakrat prejela Prešernovo nagrado, bila je predsednica Društva slovenskih pisateljev ter enajst let tudi predsednica slovenskega kluba PEN – Mednarodne pisateljske organizacije.
6271 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Krištof Laterman, Franc Serafin Metelko, Viljem Urbas, Mira Mihelič
Feldmaršal avstrijske vojske KRIŠTOF LATERMANN se je odlikoval v bavarski nasledstveni vojni leta 1778, pri obleganju Beograda deset let pozneje in v vojnah s Francozi po letu 1797. Po umiku Francozov iz Ilirskih provinc je bil v letih 1813 in 1814 avstrijski civilni in vojaški guverner tega poprej francoskega ozemlja. Takrat je bil imenovan za častnega občana Ljubljane, hkrati pa so po njem poimenovali drevored v Tivoliju, ki je bil urejen na njegovo pobudo. Feldmaršal Krištof Latermann se je rodil na današnji dan leta 1753 v Olomoucu na Češkem.
—–
Na današnji dan pred 230-imi leti se je v Škocjanu pri Mokronogu rodil slovničar, pisec in prevajalec šolskih ter nabožnih spisov FRANC SERAFIN METELKO. Šolal se je pri frančiškanih v Novem mestu, filozofijo in bogoslovje pa je študiral v Ljubljani. Leta 1817 je bil imenovan za profesorja na novo ustanovljene stolice za slovenski jezik na ljubljanskem liceju, po šolski reformi leta 1848 pa je bil deset let profesor slovenščine na gimnaziji. Metelkovo najpomembnejše delo je slovenska slovnica iz leta 1825. V njej je med drugim prvi po Kopitarju objavil tudi enega izmed treh brižinskih spomenikov, v dodatku leta 1848 pa še druga dva. Zelo obsežno je njegovo prevajalsko delo, priredil pa je tudi veliko šolskih in nabožnih besedil. Franc Serafin Metelko je objavil svojo različico slovenske abecede, metelčico, ki pa ni prišla v redno uporabo..
—–
Etnolog in naravoslovec VILJEM URBAS je poučeval v Gorici in Trstu, leta 1877 pa je postal okrajni šolski nadzornik za koprski in poreški okraj. V nemškem in slovenskem jeziku je objavil več razprav s področij jezikovne metodike, primerjalne književnosti, etnologije, geografije in kulturne zgodovine. Najpomembnejše besedilo v slovenščini je članek “O pregovorih in prilikah sosebno slovenskih”, ki je bil v dvanajstih nadaljevanjih objavljen v Novicah. Viljem Urbas se je rodil na današnji dan leta 1831 v Ljubljani.
—–
Ob obisku Kranjske in Štajerske ob 600. obletnici priključitve teh dežel habsburški monarhiji je cesar Franc Jožef I. obiskal tudi Ljubljano in na današnji dan leta 1883 položil temeljni kamen za zgradbo Narodnega muzeja. Muzejsko stavbo – po cesarjevem sinu princu Rudolfu so jo imenovali Rudolfinum – je decembra leta 1888 slovesno odprl deželni glavar doktor Jože Poklukar. To je bilo prvo izključno kulturi namenjeno poslopje na Slovenskem. Danes sta v njem Narodni in Prirodoslovni muzej.
—–
Pisateljica in prevajalka MIRA MIHELIČ se je rodila na današnji dan leta 1912 v Splitu.
Gimnazijo je končala v Ljubljani in nekaj časa študirala pravo. Med drugo svetovno vojno je bila zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto zaprta, po njej pa je postala svobodna književnica in prevajalka. V njenih prvih delih se elementi psevdoromantičnega ženskega romana prepletajo z značilnostmi realističnih in naturalističnih družinskih romanov. Po vojni je objavljala kratko prozo, vendar je bila pomembnejša njena dramatika.
Posebnost njenega opusa je roman “Plamen in dim” v treh delih; bil je poskus kronike slovenske meščanske družine po vzoru evropskih družinskih sag. Poleg pisateljskega je pomemben tudi njen prevajalski opus: iz angleščine, nemščine in francoščine je prevedla več kot 80 pripovednih in dramskih del. Mira Mihelič je dvakrat prejela Prešernovo nagrado, bila je predsednica Društva slovenskih pisateljev ter enajst let tudi predsednica slovenskega kluba PEN – Mednarodne pisateljske organizacije.
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov