Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

14. julij

14.07.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Krištof Laterman, Franc Serafin Metelko, Viljem Urbas, Mira Mihelič

Feldmaršal avstrijske vojske KRIŠTOF LATERMANN se je odlikoval v bavarski nasledstveni vojni leta 1778, pri obleganju Beograda deset let pozneje in v vojnah s Francozi po letu 1797. Po umiku Francozov iz Ilirskih provinc je bil v letih 1813 in 1814 avstrijski civilni in vojaški guverner tega poprej francoskega ozemlja. Takrat je bil imenovan za častnega občana Ljubljane, hkrati pa so po njem poimenovali drevored v Tivoliju, ki je bil urejen na njegovo pobudo. Feldmaršal Krištof Latermann se je rodil na današnji dan leta 1753 v Olomoucu na Češkem.

—–

Na današnji dan pred 230-imi leti se je v Škocjanu pri Mokronogu rodil slovničar, pisec in prevajalec šolskih ter nabožnih spisov FRANC SERAFIN METELKO. Šolal se je pri frančiškanih v Novem mestu, filozofijo in bogoslovje pa je študiral v Ljubljani. Leta 1817 je bil imenovan za profesorja na novo ustanovljene stolice za slovenski jezik na ljubljanskem liceju, po šolski reformi leta 1848 pa je bil deset let profesor slovenščine na gimnaziji. Metelkovo najpomembnejše delo je slovenska slovnica iz leta 1825. V njej je med drugim prvi po Kopitarju objavil tudi enega izmed treh brižinskih spomenikov, v dodatku leta 1848 pa še druga dva. Zelo obsežno je njegovo prevajalsko delo, priredil pa je tudi veliko šolskih in nabožnih besedil. Franc Serafin Metelko je objavil svojo različico slovenske abecede, metelčico, ki pa ni prišla v redno uporabo..

—–

Etnolog in naravoslovec  VILJEM  URBAS  je poučeval v Gorici in Trstu, leta 1877 pa je postal okrajni šolski nadzornik za koprski in poreški okraj. V nemškem in slovenskem jeziku je objavil več razprav s področij jezikovne metodike,  primerjalne književnosti, etnologije, geografije in kulturne zgodovine. Najpomembnejše besedilo v slovenščini je članek “O pregovorih in prilikah sosebno slovenskih”, ki je bil v dvanajstih nadaljevanjih objavljen v Novicah. Viljem Urbas se je rodil na današnji dan leta 1831 v Ljubljani.

—–

Ob obisku Kranjske in Štajerske ob 600. obletnici priključitve teh dežel habsburški monarhiji je cesar Franc Jožef I. obiskal tudi Ljubljano in na današnji dan leta 1883 položil temeljni kamen za zgradbo Narodnega muzeja. Muzejsko stavbo – po cesarjevem sinu princu Rudolfu so jo imenovali Rudolfinum – je decembra leta 1888 slovesno odprl deželni glavar doktor Jože Poklukar. To je bilo prvo izključno kulturi namenjeno poslopje na Slovenskem.  Danes sta v njem Narodni in Prirodoslovni muzej.

—–

Pisateljica in prevajalka MIRA MIHELIČ  se je rodila na današnji dan leta 1912 v Splitu.

Gimnazijo je končala v Ljubljani in nekaj časa študirala pravo. Med drugo svetovno vojno je bila zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto zaprta, po njej pa je postala svobodna književnica in prevajalka. V njenih prvih delih se elementi psevdoromantičnega ženskega romana prepletajo z značilnostmi realističnih in naturalističnih družinskih romanov. Po vojni je objavljala kratko prozo, vendar je bila pomembnejša njena dramatika.

Posebnost njenega opusa je roman “Plamen in dim” v treh delih; bil je poskus kronike slovenske meščanske družine po vzoru evropskih družinskih sag. Poleg pisateljskega je pomemben tudi njen prevajalski opus: iz angleščine, nemščine in francoščine je prevedla več kot 80 pripovednih in dramskih del.  Mira Mihelič je dvakrat prejela Prešernovo nagrado, bila je predsednica Društva slovenskih pisateljev ter enajst let tudi predsednica slovenskega kluba PEN – Mednarodne pisateljske organizacije.


Na današnji dan

6271 epizod

Na današnji dan

6271 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

14. julij

14.07.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Krištof Laterman, Franc Serafin Metelko, Viljem Urbas, Mira Mihelič

Feldmaršal avstrijske vojske KRIŠTOF LATERMANN se je odlikoval v bavarski nasledstveni vojni leta 1778, pri obleganju Beograda deset let pozneje in v vojnah s Francozi po letu 1797. Po umiku Francozov iz Ilirskih provinc je bil v letih 1813 in 1814 avstrijski civilni in vojaški guverner tega poprej francoskega ozemlja. Takrat je bil imenovan za častnega občana Ljubljane, hkrati pa so po njem poimenovali drevored v Tivoliju, ki je bil urejen na njegovo pobudo. Feldmaršal Krištof Latermann se je rodil na današnji dan leta 1753 v Olomoucu na Češkem.

—–

Na današnji dan pred 230-imi leti se je v Škocjanu pri Mokronogu rodil slovničar, pisec in prevajalec šolskih ter nabožnih spisov FRANC SERAFIN METELKO. Šolal se je pri frančiškanih v Novem mestu, filozofijo in bogoslovje pa je študiral v Ljubljani. Leta 1817 je bil imenovan za profesorja na novo ustanovljene stolice za slovenski jezik na ljubljanskem liceju, po šolski reformi leta 1848 pa je bil deset let profesor slovenščine na gimnaziji. Metelkovo najpomembnejše delo je slovenska slovnica iz leta 1825. V njej je med drugim prvi po Kopitarju objavil tudi enega izmed treh brižinskih spomenikov, v dodatku leta 1848 pa še druga dva. Zelo obsežno je njegovo prevajalsko delo, priredil pa je tudi veliko šolskih in nabožnih besedil. Franc Serafin Metelko je objavil svojo različico slovenske abecede, metelčico, ki pa ni prišla v redno uporabo..

—–

Etnolog in naravoslovec  VILJEM  URBAS  je poučeval v Gorici in Trstu, leta 1877 pa je postal okrajni šolski nadzornik za koprski in poreški okraj. V nemškem in slovenskem jeziku je objavil več razprav s področij jezikovne metodike,  primerjalne književnosti, etnologije, geografije in kulturne zgodovine. Najpomembnejše besedilo v slovenščini je članek “O pregovorih in prilikah sosebno slovenskih”, ki je bil v dvanajstih nadaljevanjih objavljen v Novicah. Viljem Urbas se je rodil na današnji dan leta 1831 v Ljubljani.

—–

Ob obisku Kranjske in Štajerske ob 600. obletnici priključitve teh dežel habsburški monarhiji je cesar Franc Jožef I. obiskal tudi Ljubljano in na današnji dan leta 1883 položil temeljni kamen za zgradbo Narodnega muzeja. Muzejsko stavbo – po cesarjevem sinu princu Rudolfu so jo imenovali Rudolfinum – je decembra leta 1888 slovesno odprl deželni glavar doktor Jože Poklukar. To je bilo prvo izključno kulturi namenjeno poslopje na Slovenskem.  Danes sta v njem Narodni in Prirodoslovni muzej.

—–

Pisateljica in prevajalka MIRA MIHELIČ  se je rodila na današnji dan leta 1912 v Splitu.

Gimnazijo je končala v Ljubljani in nekaj časa študirala pravo. Med drugo svetovno vojno je bila zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto zaprta, po njej pa je postala svobodna književnica in prevajalka. V njenih prvih delih se elementi psevdoromantičnega ženskega romana prepletajo z značilnostmi realističnih in naturalističnih družinskih romanov. Po vojni je objavljala kratko prozo, vendar je bila pomembnejša njena dramatika.

Posebnost njenega opusa je roman “Plamen in dim” v treh delih; bil je poskus kronike slovenske meščanske družine po vzoru evropskih družinskih sag. Poleg pisateljskega je pomemben tudi njen prevajalski opus: iz angleščine, nemščine in francoščine je prevedla več kot 80 pripovednih in dramskih del.  Mira Mihelič je dvakrat prejela Prešernovo nagrado, bila je predsednica Društva slovenskih pisateljev ter enajst let tudi predsednica slovenskega kluba PEN – Mednarodne pisateljske organizacije.


05.01.2024

8. januar - Franc Kulovec (1884) politični naslednik Antona Korošca

Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

7. januar - Stanislav Škrabec (1844) redovnik in jezikoslovec

Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

6. januar.- pohod 14. divizije NOV in POS na Štajersko (1944)

Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

5. januar - Angela Vode (1892) in “Žena v sedanji družbi”

Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

4. januar - Josip Vošnjak (1834) in resolucija o uvedbi slovenščine v srednje šole

Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

3. januar - 100 let od začetka pouka v "Šoli za sestre" v Ljubljani

Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

2. januar - pred 100 leti se je rodil arhitekt Dušan Moškon

Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.12.2023

1. januar - Gašper Rojko (1744) rektor Karlove univerze v Pragi

»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

31. januar

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.12.2023

31. december - glasbeni zaščitni znak silvestrovega (1971)

Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

30. december - 70 let Krščanske kulturne zveze na Koroškem (1953)

Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

29. december - Ante Trstenjak (1894) slikar med Lužiškimi Srbi

Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

28. december - Vlado Golob (1914) glasbeni pedagog in publicist

Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

27. december - Mitja Gregorač (1923) eden naših najbolj prepoznavnih tenorjev

Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

26. december - Peter Košak (1943) iskanja pesnika pod južnim križem

Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.12.2023

25. december - Janko Jarc (1903) prvi ravnatelj Dolenjskega muzeja

Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

24. december - predsednik Socialistične zveze in nadškof voščita božič (1986)

Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

23. december - pred 80 leti je bolnica Franja sprejela prva ranjence

Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

22. december - prvo navdušenje nad filmom "Vesna" (1953)

Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


14.12.2023

21. december - Ivanka Ferjančič (1876) in razvoj čipkarstva na Idrijskem

Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 16 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov