Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Antonio Tarsia, Ludvik Mrzel, Cene Kranjc

Skladatelj ANTONIO  TARSIA, sodobnik takrat precej mlajšega Tartinija, je eno najpomembnejših imen koprske glasbene preteklosti. Leta 1662 je komaj 19-leten postal stolnični organist, ki je moral sprva učiti tudi mlade pevce. Pisal je cerkvene skladbe, hkrati pa prepisoval in kupoval tudi dela tujih skladateljev in tako bogatil stolnični repertoar. Bil je odličen praktik, a ker je vse življenje ustvarjal v domačem okolju, se ni mogel razviti v pomembnega skladatelja evropskega baroka. Antonio Tarsia se je rodil na današnji dan leta 1643 v Kopru.

—–

Pripovednik,  pesnik  in  publicist  LUDVIK  MRZEL  se je rodil na današnji dan leta 1904 v Loki pri Zidanem Mostu. Kot dijak je bil zaradi sodelovanja v trboveljski rudarski stavki izključen iz gimnazije, tako da je srednjo šolo končal v Jagodini in Čupriji v Srbiji.  Študiral je medicino in nato slavistiko. Leta 1943 je odšel k partizanom in bil še istega leta ujet. Nemci so ga odpeljali v Dachau.

Takoj po koncu vojne je bil imenovan za upravnika mariborskega gledališča, vendar so ga kmalu aretirali in 1948. leta na dachauskem procesu obsodili na 12 let zapora. Del ga je prebil tudi na Golem otoku. Mrzel si je pred vojno pridobil velik ugled s črticami, ki jih je zbral v knjigi “Luči ob cesti”. Zgledoval se je po Cankarju in Grumu, vendar je dodajal tudi popolnoma svoje prvine. Knjiga “Bog v Trbovljah” kaže zasuk k religioznosti; je zbirka legend, ki jih povezuje socialna tematika. Ludvik Mrzel je pisal tudi podlistke in reportaže ter prevajal iz ruščine.

—–

Novinar  CENE  KRANJC  je leta 1936 diplomiral iz slavistike in bil nato do leta 1944 bibiliotekar v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.  Med drugo svetovno vojno je v partizanih napisal knjižico “Slovenske partizanske tiskarne v borbi za svobodo”,  po njej pa je postal eden prvih urednikov Slovenskega poročevalca. Pozneje je bil direktor urada za informiranje in tri leta urednik revije “Lovec”.  Ukvarjal se je tudi s publicistiko in njegovi zapiski iz Avstralije leta 1948 pomenijo enega naših prvih kakovostnih povojnih podlistkov.

Leta 1965 je izdal knjigo “Zgodbe o čebelah” in v njej med drugim zapisal:

“Zdi se mi, da imajo čebele zato tak ugled, ker opravljajo svoje delo popolnoma nesebično. Brez računov, brez skrite misli, da bodo dobile plačilo ali da jih sploh kje kaj dobrega čaka, zato ker dobro delajo. Čebele so življenju do konca vdane.”

Cene Kranjc je leta 1983 za novinarsko delo dobil Tomšičevo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta  1911 v Repnjah pri Vodicah.

—–

Svetovno vojno leta 1914 (zdaj jo imenujemo “prva”) je dokončno sprožil atentat na avstrijskega nadvojvodo Ferdinanda in njegovo ženo Zofijo 28. junija tistega leta v Sarajevu. Avstro-Ogrska, ki jo je spodbujala Nemčija, je odgovornost zanj pripisala srbski vladi, v vojni pa videla priložnost za ponižanje Srbije in za okrepitev prevlade habsburške monarhije na Balkanu. Slab mesec pozneje so na Dunaju srbski vladi postavili