Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Karel Holinsky, Lidija Andolšek Jeras, Cyril Northcote Parkinson
Še v prvi polovici prejšnjega stoletja je bilo »družinsko« fotografiranje v ateljejih ob pomembnih slavjih – porokah, različnih obletnicah ali ob birmah na primer – slovesen dogodek, ki pa sicer ni bil prav poceni.
Med znanimi ljubljanskimi portretnimi fotografi v letih med obema vojnama je bil tudi KAREL HOLYNSKI. Ker je imel atelje na nekdanji Aleksandrovi, današnji Cankarjevi cesti, ki je vodila na tedanjo ljubljansko promenado v parku Tivoli, je začel slikati tudi sprehajalce. Da jih ne bi motil in bi jih lahko fotografiral v gibanju, je bil eden prvih, ki je za to uporabljal reportažni aparat Leica. Slike so si sprehajalci naslednji dan ogledali v vitrinah njegovega ateljeja in jih lahko seveda tudi kupili.
Nekaj let pozneje je dal po lastni zamisli in patentu izdelati avtomatski fotoaparat in ga postavil v pasažo današnjega kina Komuna. Fotografije malega formata so bile primerne predvsem za dokumente, a marsikdo se je fotografiral kar takó – za spomin, za album.
Karel Holynski je prvo vojno preživel na soški fronti, nato na fronti v Galiciji, kjer so ga zajeli. Po izpustitvi iz ujetništva se je v Rusiji izučil za tedaj še precej redek poklic fotografa. Leta 1928 je prišel v Ljubljano in odprl fotografski atelje. Nekaj let pozneje je bil nagrajen na 1. razstavi portretne fotografije, postal mojster fotografske obrti in v naslednjih desetlejtjih izučil veliko znanih slovenskih fotografov. Rodil se je na današnji dan leta 1896 na Dunaju.
—–
Zdravnica LIDIJA ANDOLŠEK JERAS je leta 1955 promovirala na medicinski fakuleti v Ljubljani, se pozneje specializirala za ginekologijo in porodništvo ter se posvetila predvsem študiju splava in kontracepcije. Od leta 1967 je bila direktorica Inštituta za načrtovanje družine, ki je pod njenim vodstvom postal Center Svetovne zdravstvene organizacije za klinične raziskave človeške reprodukcije. Med drugim je bila tudi direktorica Univerzitetne ginekološke klinike v Ljubljani in dekanica na ljubljanski medicinski fakulteti.
Kot znanstvenica mednarodnega ugleda je postala članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 1994 pa še članica Evropske akademije znanosti in umetnosti. Po upokojitvi je v letih 1999 do 2001 kot prva ženska opravljala ugledno funkcijo glavnega tajnika slovenske Akademije. Zdravnica Lidija Andolšek Jeras se je rodila na današnji dan pred 90-imi leti v Grosupljem.
—–
Dela britanskega zgodovinarja in pisatelja CYRILA NORTHCOTEA PARKINSONA, v katerih je duhovito razmišljal o človeški naravi, so postala uspešnice v mnogih državah. Napisal je okoli šestdeset knjig o zgodovini, ekonomiji in človeških pomanjkljivostih, od vseh pa je najbolj znana knjiga “Parkinsonov zakon” ali “rastoča piramida”, To je bila prva knjiga o menedžmentu, napisana v humorističnem slogu. Satirično je zbodla samozadovoljno ravnanje menedžerjev v velikih podjetjih. V njej so zapisani številni zakoni, od katerih je verjetno najbolj znan tale: “Delo se širi zato, da zapolni čas, ki je na voljo za njegovo izvedbo.”
Drugi govorijo o sestankih menedžerjev: “Bolj ko je téma nepomembna, živahnejša je razprava”, ali: “Dejstvo, da so ljudje zelo zaposleni, še ne dokazuje, da imajo kaj koristnega početi”. Med njegovim aksiomi sta na primer tudi “Izdatki se večajo, da pokrijejo dohodke” in “Glavni proizvod visoko mehanizirane civilizacije je dolgčas.” Britanski zgodovinar in pisatelj Cyril Northcote Parkinson se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti.
6274 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Karel Holinsky, Lidija Andolšek Jeras, Cyril Northcote Parkinson
Še v prvi polovici prejšnjega stoletja je bilo »družinsko« fotografiranje v ateljejih ob pomembnih slavjih – porokah, različnih obletnicah ali ob birmah na primer – slovesen dogodek, ki pa sicer ni bil prav poceni.
Med znanimi ljubljanskimi portretnimi fotografi v letih med obema vojnama je bil tudi KAREL HOLYNSKI. Ker je imel atelje na nekdanji Aleksandrovi, današnji Cankarjevi cesti, ki je vodila na tedanjo ljubljansko promenado v parku Tivoli, je začel slikati tudi sprehajalce. Da jih ne bi motil in bi jih lahko fotografiral v gibanju, je bil eden prvih, ki je za to uporabljal reportažni aparat Leica. Slike so si sprehajalci naslednji dan ogledali v vitrinah njegovega ateljeja in jih lahko seveda tudi kupili.
Nekaj let pozneje je dal po lastni zamisli in patentu izdelati avtomatski fotoaparat in ga postavil v pasažo današnjega kina Komuna. Fotografije malega formata so bile primerne predvsem za dokumente, a marsikdo se je fotografiral kar takó – za spomin, za album.
Karel Holynski je prvo vojno preživel na soški fronti, nato na fronti v Galiciji, kjer so ga zajeli. Po izpustitvi iz ujetništva se je v Rusiji izučil za tedaj še precej redek poklic fotografa. Leta 1928 je prišel v Ljubljano in odprl fotografski atelje. Nekaj let pozneje je bil nagrajen na 1. razstavi portretne fotografije, postal mojster fotografske obrti in v naslednjih desetlejtjih izučil veliko znanih slovenskih fotografov. Rodil se je na današnji dan leta 1896 na Dunaju.
—–
Zdravnica LIDIJA ANDOLŠEK JERAS je leta 1955 promovirala na medicinski fakuleti v Ljubljani, se pozneje specializirala za ginekologijo in porodništvo ter se posvetila predvsem študiju splava in kontracepcije. Od leta 1967 je bila direktorica Inštituta za načrtovanje družine, ki je pod njenim vodstvom postal Center Svetovne zdravstvene organizacije za klinične raziskave človeške reprodukcije. Med drugim je bila tudi direktorica Univerzitetne ginekološke klinike v Ljubljani in dekanica na ljubljanski medicinski fakulteti.
Kot znanstvenica mednarodnega ugleda je postala članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 1994 pa še članica Evropske akademije znanosti in umetnosti. Po upokojitvi je v letih 1999 do 2001 kot prva ženska opravljala ugledno funkcijo glavnega tajnika slovenske Akademije. Zdravnica Lidija Andolšek Jeras se je rodila na današnji dan pred 90-imi leti v Grosupljem.
—–
Dela britanskega zgodovinarja in pisatelja CYRILA NORTHCOTEA PARKINSONA, v katerih je duhovito razmišljal o človeški naravi, so postala uspešnice v mnogih državah. Napisal je okoli šestdeset knjig o zgodovini, ekonomiji in človeških pomanjkljivostih, od vseh pa je najbolj znana knjiga “Parkinsonov zakon” ali “rastoča piramida”, To je bila prva knjiga o menedžmentu, napisana v humorističnem slogu. Satirično je zbodla samozadovoljno ravnanje menedžerjev v velikih podjetjih. V njej so zapisani številni zakoni, od katerih je verjetno najbolj znan tale: “Delo se širi zato, da zapolni čas, ki je na voljo za njegovo izvedbo.”
Drugi govorijo o sestankih menedžerjev: “Bolj ko je téma nepomembna, živahnejša je razprava”, ali: “Dejstvo, da so ljudje zelo zaposleni, še ne dokazuje, da imajo kaj koristnega početi”. Med njegovim aksiomi sta na primer tudi “Izdatki se večajo, da pokrijejo dohodke” in “Glavni proizvod visoko mehanizirane civilizacije je dolgčas.” Britanski zgodovinar in pisatelj Cyril Northcote Parkinson se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti.
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Neveljaven email naslov