Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Manica Koman, Rado Nakrst, Pavel Stranj, prvi televizijski program
Na današnji dan leta 1880 se je v Ljubljani rodila pisateljica MANICA KOMAN. Od leta 1911 je delala pri reviji Slovenski narod, od leta 1916 do 1942, ko so jo odpeljali v internacijo na otok Rab, pa je bila knjižničarka v ljubljanskem Mestnem arhivu. Prva literarna dela je začela objavljati leta 1906. Sprva je pisala črtice, pozneje pa tudi igre. Njen slog je bil poljuden, romantičen in melodramski, motive pa je zajemala predvsem iz vaškega življenja. Manica Komanova je bila priljubljena pripovedovalka pravljic in otroških zgodbic; tudi na naši radijski postaji. Objavila jih je v knjigah “Slike, zgodbe, šale – vse za naše male”, “Stric s košem”, “Teta s cekarjem” in “Hop čez planke na uganke!”
—–
Rojstna hiša gledališkega igralca RADA NAKRSTA je bila kar Narodni dom v Trstu, sicer središče kulturnega in političnega življenja tržaških Slovencev. Rodil se je na današnji dan leta 1906 v Trsru. Leta 1920 je z materjo odšel v Maribor in ob delu na železnici obiskoval dramsko šolo. Nastopal je na ljubiteljskih odrih ter z majhnimi vlogami v mariborskem gledališču, v katerem je bil leta 1929 stalno angažiran. Med drugo svetovno vojno je nastopal v ljubljanski Drami, po njej pa je odšel v Slovensko stalno gledališče v Trst in kmalu postal njegov prvi igralec. Dramske like je oblikoval domišljeno in občuteno, z izbranim govorom in gibom; njegov ustvarjalni razpon je bil zelo velik. Rado Nakrst je leta 1976 prejel Borštnikov prstan, tri leta pozneje pa še Prešernovo nagrado.
—–
Geograf, zgodovinar in kulturni delavec PAVEL STRANJ je leta 1981 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Zaposlen je bil pri Slovenskem raziskovalnem inštitutu v Trstu in se ukvarjal predvsem s šolsko, prostorsko, zgodovinsko in demografsko problematiko. Z referati je sodeloval na posvetih, nastopil v Evropskem parlamentu v Strassbourgu ter predaval v Ljubljani, Trstu, Gorici, Vidmu in Celovcu. Objavljal je tudi v Primorskem dnevniku in s cikli oddaj sodeloval na Radiu Trst A, leta 1989 pa je v italijanščini in angleščini izdal knjigo, ki velja za temeljno predstavitev slovenske narodne skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Pavel Stranj se je rodil na današnji dan leta 1946 v Trstu.
—–
Na današnji dan leta 1956 je z Gospodarskega razstavišča v Ljubljani stekel prvi javni televizijski program; uradni rojstni dan slovenske televizije je sicer oktobra dve leti pozneje. Od 4. do 16. avgusta pred 63-imi leti je bila namreč na Gospodarskem razstavišču mednarodna razstava radia in telekomunikacij. Takrat so dali ljubljanskemu radiu na voljo posebno dvorano, od koder so po tri ure na dan prek začasnega oddajnika predvajali televizijski spored – seveda »živo«. Sestavljen je bil iz pregleda aktualnih dogodkov, kulturnih zanimivosti in športnih poročil.
Da bi si to tehnično novost lahko ogledalo kar največ ljudi – v Ljubljani je bilo namreč takrat le kakšna dva ducata zasebnih televizijskih sprejemnikov – so tv aparate postavili v nekatere izložbe ob glavnih mestnih ulicah. Gledalci so tako prvikrat videli radijske napovedovalke in napovedovalce, med prvimi znanimi in priljubljenimi gosti pa je nastopil Frane Milčinski Ježek. Na začetku programa se je na televizijskih zaslonih prikazal napis: »Radio Ljubljana – televizijska oddaja – televizijski studio Gospodarsko razstavišče«.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Manica Koman, Rado Nakrst, Pavel Stranj, prvi televizijski program
Na današnji dan leta 1880 se je v Ljubljani rodila pisateljica MANICA KOMAN. Od leta 1911 je delala pri reviji Slovenski narod, od leta 1916 do 1942, ko so jo odpeljali v internacijo na otok Rab, pa je bila knjižničarka v ljubljanskem Mestnem arhivu. Prva literarna dela je začela objavljati leta 1906. Sprva je pisala črtice, pozneje pa tudi igre. Njen slog je bil poljuden, romantičen in melodramski, motive pa je zajemala predvsem iz vaškega življenja. Manica Komanova je bila priljubljena pripovedovalka pravljic in otroških zgodbic; tudi na naši radijski postaji. Objavila jih je v knjigah “Slike, zgodbe, šale – vse za naše male”, “Stric s košem”, “Teta s cekarjem” in “Hop čez planke na uganke!”
—–
Rojstna hiša gledališkega igralca RADA NAKRSTA je bila kar Narodni dom v Trstu, sicer središče kulturnega in političnega življenja tržaških Slovencev. Rodil se je na današnji dan leta 1906 v Trsru. Leta 1920 je z materjo odšel v Maribor in ob delu na železnici obiskoval dramsko šolo. Nastopal je na ljubiteljskih odrih ter z majhnimi vlogami v mariborskem gledališču, v katerem je bil leta 1929 stalno angažiran. Med drugo svetovno vojno je nastopal v ljubljanski Drami, po njej pa je odšel v Slovensko stalno gledališče v Trst in kmalu postal njegov prvi igralec. Dramske like je oblikoval domišljeno in občuteno, z izbranim govorom in gibom; njegov ustvarjalni razpon je bil zelo velik. Rado Nakrst je leta 1976 prejel Borštnikov prstan, tri leta pozneje pa še Prešernovo nagrado.
—–
Geograf, zgodovinar in kulturni delavec PAVEL STRANJ je leta 1981 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Zaposlen je bil pri Slovenskem raziskovalnem inštitutu v Trstu in se ukvarjal predvsem s šolsko, prostorsko, zgodovinsko in demografsko problematiko. Z referati je sodeloval na posvetih, nastopil v Evropskem parlamentu v Strassbourgu ter predaval v Ljubljani, Trstu, Gorici, Vidmu in Celovcu. Objavljal je tudi v Primorskem dnevniku in s cikli oddaj sodeloval na Radiu Trst A, leta 1989 pa je v italijanščini in angleščini izdal knjigo, ki velja za temeljno predstavitev slovenske narodne skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Pavel Stranj se je rodil na današnji dan leta 1946 v Trstu.
—–
Na današnji dan leta 1956 je z Gospodarskega razstavišča v Ljubljani stekel prvi javni televizijski program; uradni rojstni dan slovenske televizije je sicer oktobra dve leti pozneje. Od 4. do 16. avgusta pred 63-imi leti je bila namreč na Gospodarskem razstavišču mednarodna razstava radia in telekomunikacij. Takrat so dali ljubljanskemu radiu na voljo posebno dvorano, od koder so po tri ure na dan prek začasnega oddajnika predvajali televizijski spored – seveda »živo«. Sestavljen je bil iz pregleda aktualnih dogodkov, kulturnih zanimivosti in športnih poročil.
Da bi si to tehnično novost lahko ogledalo kar največ ljudi – v Ljubljani je bilo namreč takrat le kakšna dva ducata zasebnih televizijskih sprejemnikov – so tv aparate postavili v nekatere izložbe ob glavnih mestnih ulicah. Gledalci so tako prvikrat videli radijske napovedovalke in napovedovalce, med prvimi znanimi in priljubljenimi gosti pa je nastopil Frane Milčinski Ježek. Na začetku programa se je na televizijskih zaslonih prikazal napis: »Radio Ljubljana – televizijska oddaja – televizijski studio Gospodarsko razstavišče«.
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Neveljaven email naslov