Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Dinko Puc, Mileva Zakrajšek, Miha Mate
Na današnji dan pred 140-imi leti se je v Ljubljani rodil odvetnik in politik DINKO PUC. Krajše obdobje je študiral bogoslovje, nato pa pravo v Gradcu in na Dunaju; tam je leta 1904 tudi doktoriral. Bil je med ustanovitelji društva Narodna prosveta, leta 1907 med ustanovitelji Zveze narodnih društev, pred prvo svetovno vojno pa je bil eden vodilnih liberalnih politikov na Goriškem. Zaradi nevzdržnih razmer pod italijansko okupacijo se je leta 1920 preselil v Ljubljano in odprl odvetniško pisarno.
Še istega leta je ustanovil društvo za zbiranje primorskih rojakov z imenom Soča in ga med vojnama tudi vodil. V Ljubljani se je pridružil samostojni demokratski stranki in bil večkrat izvoljen v ljubljanski občinski svet. Leta 1927 je postal ljubljanski župan, leta 1935 pa je bil imenovan za bana Dravske banovine. Kot župan je zelo pripomogel k prometni in komunalni posodobitvi mesta ter k urbanističnemu preoblikovanju po Plečnikovih načrtih. Med drugo svetovno vojno se je Dinko Puc povezal z Osvobodilno fronto, septembra leta 1944 pa so ga nemške okupacijske oblasti aretirale in poslale v Dachau. V tem taborišču je tudi umrl.
—–
Na današnji dan leta 1885 se je v Postojni rodila gledališka igralka MILEVA ZAKRAJŠEK. Mladost je preživela v Novem mestu; tam je nastopala v čitalniškem gledališču in igrala v orkestru. S poklicnim gledališčem je kot igralka prvič sodelovaala v Mariboru in z uspešnim nastopom pri skoraj enainštiridesetih letih dobila reden angažma. Razvila se je v vodilno igralko mariborskega Narodnega gledališča in ostala njegova članica do leta 1959. Do druge svetovne vojne je igrala predvsem komične vloge in nastopala v operetah. Pravi igralski razcvet je doživela po vojni, ko je postala žlahtna interpretka materinskih likov. Igrala je tudi v filmu; antologijska je zlasti njena vloga matere v filmu »Na svoji zemlji«, posnetem pred 72-imi leti. Mileva Zakrajšek je dvakrat dobila Prešernovo nagrado.
—–
Pisatelj MIHA MATÈ je leta 1968 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, bil nekaj let asistent za srbsko in hrvaško književnost, nato pa urednik pri založbi Mladinska knjiga. Urejal je različne mladinske zbirke, zasnoval in urejal zbirko »Vezi«, pretehtan izbor iz sodobne jugoslovanske književnosti, urejal pa je tudi učbenike. Čeprav je pisateljsko pot začel s pripovedništvom za odrasle, se je uveljavil predvsem kot mladinski pisatelj realističnih in pravljičnih pripovedi.
Bil je mojster kratkih zgodb, v katerih ni manjkalo žlahtnega humorja in napetih dogodivščin, z njimi je današnjim šolarjem pripovedoval o komaj minulih časih. Humorno je oživljal tudi številne pripovedi, ki so se v stoletjih spletle okrog ribniških suhorobarjev in krošnjarjev. Njegova najbolj znana dela so Leskova mladost, Pobegle kolebnice, Babica v supergah in Široka usta. Miha Mate je pisal tudi radijske igre za otroke ter prevajal iz srbščine in makedonščine. Rodil se je na današnji dan leta 1942 v Goriči vasi pri Ribnici na Dolenjskem.
—–
Človeštvo je na današnji dan leta 1945 občutilo do takrat najbolj rušilno in strahotno orožje, kar jih je izdelal človek. Tistega dne je namreč ameriški bombnik nad japonskim mestom Hirošimo odvrgel prvo atomsko bombo, tri dni pozneje pa še drugo nad Nagasakijem. Po podatkih japonskega Rdečega križa sta eksploziji zahtevali 245.000 mrtvih in 150.000 ranjenih. Nekaj dni pozneje je Japonska podpisala listino o brezpogojni kapitulaciji. Šele s tem se je končala šest let trajajoča druga svetovna vojna.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Dinko Puc, Mileva Zakrajšek, Miha Mate
Na današnji dan pred 140-imi leti se je v Ljubljani rodil odvetnik in politik DINKO PUC. Krajše obdobje je študiral bogoslovje, nato pa pravo v Gradcu in na Dunaju; tam je leta 1904 tudi doktoriral. Bil je med ustanovitelji društva Narodna prosveta, leta 1907 med ustanovitelji Zveze narodnih društev, pred prvo svetovno vojno pa je bil eden vodilnih liberalnih politikov na Goriškem. Zaradi nevzdržnih razmer pod italijansko okupacijo se je leta 1920 preselil v Ljubljano in odprl odvetniško pisarno.
Še istega leta je ustanovil društvo za zbiranje primorskih rojakov z imenom Soča in ga med vojnama tudi vodil. V Ljubljani se je pridružil samostojni demokratski stranki in bil večkrat izvoljen v ljubljanski občinski svet. Leta 1927 je postal ljubljanski župan, leta 1935 pa je bil imenovan za bana Dravske banovine. Kot župan je zelo pripomogel k prometni in komunalni posodobitvi mesta ter k urbanističnemu preoblikovanju po Plečnikovih načrtih. Med drugo svetovno vojno se je Dinko Puc povezal z Osvobodilno fronto, septembra leta 1944 pa so ga nemške okupacijske oblasti aretirale in poslale v Dachau. V tem taborišču je tudi umrl.
—–
Na današnji dan leta 1885 se je v Postojni rodila gledališka igralka MILEVA ZAKRAJŠEK. Mladost je preživela v Novem mestu; tam je nastopala v čitalniškem gledališču in igrala v orkestru. S poklicnim gledališčem je kot igralka prvič sodelovaala v Mariboru in z uspešnim nastopom pri skoraj enainštiridesetih letih dobila reden angažma. Razvila se je v vodilno igralko mariborskega Narodnega gledališča in ostala njegova članica do leta 1959. Do druge svetovne vojne je igrala predvsem komične vloge in nastopala v operetah. Pravi igralski razcvet je doživela po vojni, ko je postala žlahtna interpretka materinskih likov. Igrala je tudi v filmu; antologijska je zlasti njena vloga matere v filmu »Na svoji zemlji«, posnetem pred 72-imi leti. Mileva Zakrajšek je dvakrat dobila Prešernovo nagrado.
—–
Pisatelj MIHA MATÈ je leta 1968 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, bil nekaj let asistent za srbsko in hrvaško književnost, nato pa urednik pri založbi Mladinska knjiga. Urejal je različne mladinske zbirke, zasnoval in urejal zbirko »Vezi«, pretehtan izbor iz sodobne jugoslovanske književnosti, urejal pa je tudi učbenike. Čeprav je pisateljsko pot začel s pripovedništvom za odrasle, se je uveljavil predvsem kot mladinski pisatelj realističnih in pravljičnih pripovedi.
Bil je mojster kratkih zgodb, v katerih ni manjkalo žlahtnega humorja in napetih dogodivščin, z njimi je današnjim šolarjem pripovedoval o komaj minulih časih. Humorno je oživljal tudi številne pripovedi, ki so se v stoletjih spletle okrog ribniških suhorobarjev in krošnjarjev. Njegova najbolj znana dela so Leskova mladost, Pobegle kolebnice, Babica v supergah in Široka usta. Miha Mate je pisal tudi radijske igre za otroke ter prevajal iz srbščine in makedonščine. Rodil se je na današnji dan leta 1942 v Goriči vasi pri Ribnici na Dolenjskem.
—–
Človeštvo je na današnji dan leta 1945 občutilo do takrat najbolj rušilno in strahotno orožje, kar jih je izdelal človek. Tistega dne je namreč ameriški bombnik nad japonskim mestom Hirošimo odvrgel prvo atomsko bombo, tri dni pozneje pa še drugo nad Nagasakijem. Po podatkih japonskega Rdečega križa sta eksploziji zahtevali 245.000 mrtvih in 150.000 ranjenih. Nekaj dni pozneje je Japonska podpisala listino o brezpogojni kapitulaciji. Šele s tem se je končala šest let trajajoča druga svetovna vojna.
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Neveljaven email naslov