Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

10. avgust

10.08.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Mihael Kuša, Lovro Toman, Triglavska koča na Kredarici

Cerkveno organizacijo oziroma župnije je bilo mogoče sistematično urediti šele, ko se je krščanstva oprijela večina prebivalcev in so verniki s cerkveno desetino vzdrževali cerkve, duhovščino in reveže. Prve velike župnije so se navadno razvile iz misijonskih postojank, na slovenskem ozemlju pa so  prve cerkve zidali domači in priseljeni velikaši. Okoli leta 900 so madžarski vpadi uničili večino prvotne župnijske mreže; ta je znova zaživela šele v naslednijih stoletjih.

Na ozemlju Štajerske je znanih nekaj pražupnij, ki so nastale po prizadevanju salzburškega nadškofa, sicer lastnika zemlje na Dravskem polju in Ptuju. Nastanek  pražupnije  Maribor  je prvič omenjen v pergamentni listini, napisani na današnji dan pred 830-imi leti. Za njeno ustanovitev sta si najbolj prizadevali rodbini Spanheim in Traungau, lastnici mariborske trdnjave.

—–

Kamnosek  MIHAEL  KUŠA  se je obrti verjetno izučil v Italiji, od leta 1677 pa je v Ljubljani vodil kamnoseško delavnico; v njej je zaposloval po deset pomočnikov in učencev. S kamnito cerkveno opremo (oltarji, prižnicami,  in okvirji) je oskrboval cerkve na Slovenskem, izdelal pa je tudi prižnico za zagrebško katedralo ter veliki oltar za frančiškansko cerkev v Karlovcu. Uporabljal je črni marmor in raznobarvne kamnite vložke okoli niš in oltarnih miz s poudarkom na oltarni arhitekturi ter na plemenitosti materiala in usklajenosti pisanih barv.

Ponekod je oltarje dopolnil s kipi; naročal jih je predvsem v Benetkah in verjetno tudi v Gorici. Te plastike uvrščajo med prva baročna kiparska dela na Slovenskem, na primer oltar svetega Križa v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Mihael Kuša se je rodil okoli leta 1657 v Ajdovščini, umrl pa je na današnji dan pred 320-imi leti v Ljubljani.

—–

Slovenska matica je imela v 19. stoletju vsekakor vodilno vlogo pri ustvarjanju osnov slovenske znanosti. V prvem obdobju delovanja – ustanovljena je bila leta 1864 v Ljubljani – je izdajala predvsem veliko srednješolskih in podobnih knjig: prevodov, priredb ali samostojnih del.

Te knjige  sicer po večini niso bile  pomembnejši znanstveni dosežki, je pa ob njih nastajalo naše znanstveno izrazoslovje. Bile so tudi velika praktična opora v boju za pravice slovenskega jezika in so širile zanimanje za različna področja znanosti.

Vsekakor je na delo Slovenske matice vplival tudi njen prvi predsednik, pesnik in politik  LOVRO  TOMAN. Rodil se je na današnji dan  leta 1827 v Kamni Gorici pri Kropi. Najprej je študiral filozofijo v Ljubljani, nato pa pravo na Dunaju in v Gradcu. Po poroki s pisateljico Josipino Urbančič – Turnograjsko je začel politično kariero: leta 1861 je postal deželni in državni poslanec.

V pesmih, ki jih je izdal v zbirki “Glasi domorodni”, je opeval lepote Gorenjske, zedinjeno Slovenijo in ljubezenska čustva. V njih prevladuje izumetničena retorika v slogu Koseskega.  Lovro Toman je bil Bleiweisov najbližji sodelavec in hud nasprotnik mladoslovencev.

—–

Triglavsko kočo na Kredarici so slavnostno odprli na današnji dan leta 1896. Postavljena je bila  po načrtih Jakoba Aljaža; ta se v svojih spominih tistega dne spominja takole:

»Zelo živahna je bila otvoritev Triglavske koče. Že zvečer je prišlo iz vseh krajev veliko odličnih turistov, pa tudi veliko domačinov, fantov in deklet, ki so veselo prepevali. Vodja narodnih pevcev je bil pisatelj Finžgar, ki je znal sproti delati verze in napeve, zbor pa je za njim ponavljal. Bili smo vsi navdušeni. Tudi dokaj vodnikov in nosačev je bilo; skupaj nas je bilo veliko čez sto …”

Triglavska koča na Kredarici je naša najvišja planinska postojanka, saj stoji 2.512 metrov visoko.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

10. avgust

10.08.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Mihael Kuša, Lovro Toman, Triglavska koča na Kredarici

Cerkveno organizacijo oziroma župnije je bilo mogoče sistematično urediti šele, ko se je krščanstva oprijela večina prebivalcev in so verniki s cerkveno desetino vzdrževali cerkve, duhovščino in reveže. Prve velike župnije so se navadno razvile iz misijonskih postojank, na slovenskem ozemlju pa so  prve cerkve zidali domači in priseljeni velikaši. Okoli leta 900 so madžarski vpadi uničili večino prvotne župnijske mreže; ta je znova zaživela šele v naslednijih stoletjih.

Na ozemlju Štajerske je znanih nekaj pražupnij, ki so nastale po prizadevanju salzburškega nadškofa, sicer lastnika zemlje na Dravskem polju in Ptuju. Nastanek  pražupnije  Maribor  je prvič omenjen v pergamentni listini, napisani na današnji dan pred 830-imi leti. Za njeno ustanovitev sta si najbolj prizadevali rodbini Spanheim in Traungau, lastnici mariborske trdnjave.

—–

Kamnosek  MIHAEL  KUŠA  se je obrti verjetno izučil v Italiji, od leta 1677 pa je v Ljubljani vodil kamnoseško delavnico; v njej je zaposloval po deset pomočnikov in učencev. S kamnito cerkveno opremo (oltarji, prižnicami,  in okvirji) je oskrboval cerkve na Slovenskem, izdelal pa je tudi prižnico za zagrebško katedralo ter veliki oltar za frančiškansko cerkev v Karlovcu. Uporabljal je črni marmor in raznobarvne kamnite vložke okoli niš in oltarnih miz s poudarkom na oltarni arhitekturi ter na plemenitosti materiala in usklajenosti pisanih barv.

Ponekod je oltarje dopolnil s kipi; naročal jih je predvsem v Benetkah in verjetno tudi v Gorici. Te plastike uvrščajo med prva baročna kiparska dela na Slovenskem, na primer oltar svetega Križa v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Mihael Kuša se je rodil okoli leta 1657 v Ajdovščini, umrl pa je na današnji dan pred 320-imi leti v Ljubljani.

—–

Slovenska matica je imela v 19. stoletju vsekakor vodilno vlogo pri ustvarjanju osnov slovenske znanosti. V prvem obdobju delovanja – ustanovljena je bila leta 1864 v Ljubljani – je izdajala predvsem veliko srednješolskih in podobnih knjig: prevodov, priredb ali samostojnih del.

Te knjige  sicer po večini niso bile  pomembnejši znanstveni dosežki, je pa ob njih nastajalo naše znanstveno izrazoslovje. Bile so tudi velika praktična opora v boju za pravice slovenskega jezika in so širile zanimanje za različna področja znanosti.

Vsekakor je na delo Slovenske matice vplival tudi njen prvi predsednik, pesnik in politik  LOVRO  TOMAN. Rodil se je na današnji dan  leta 1827 v Kamni Gorici pri Kropi. Najprej je študiral filozofijo v Ljubljani, nato pa pravo na Dunaju in v Gradcu. Po poroki s pisateljico Josipino Urbančič – Turnograjsko je začel politično kariero: leta 1861 je postal deželni in državni poslanec.

V pesmih, ki jih je izdal v zbirki “Glasi domorodni”, je opeval lepote Gorenjske, zedinjeno Slovenijo in ljubezenska čustva. V njih prevladuje izumetničena retorika v slogu Koseskega.  Lovro Toman je bil Bleiweisov najbližji sodelavec in hud nasprotnik mladoslovencev.

—–

Triglavsko kočo na Kredarici so slavnostno odprli na današnji dan leta 1896. Postavljena je bila  po načrtih Jakoba Aljaža; ta se v svojih spominih tistega dne spominja takole:

»Zelo živahna je bila otvoritev Triglavske koče. Že zvečer je prišlo iz vseh krajev veliko odličnih turistov, pa tudi veliko domačinov, fantov in deklet, ki so veselo prepevali. Vodja narodnih pevcev je bil pisatelj Finžgar, ki je znal sproti delati verze in napeve, zbor pa je za njim ponavljal. Bili smo vsi navdušeni. Tudi dokaj vodnikov in nosačev je bilo; skupaj nas je bilo veliko čez sto …”

Triglavska koča na Kredarici je naša najvišja planinska postojanka, saj stoji 2.512 metrov visoko.


03.12.2022

10. december - 130 let »Teharskih plemičev ‒ “spevoigre v treh dejanjih«

»Teharski plemiči ‒ “spevoigra v treh dejanjih« Raziskovalec preteklosti Celja Prizadevanja za sodoben pouk matematike in fizike Friderik Pregl – Nobelov nagrajenec za kemijo


03.12.2022

9. december  - v prvi vojni soborca v drugi nasprotnika

Delo z otroki s posebnimi potrebami V bojih za severno mejo soborca – med drugo svetovno vojno nasprotnika Poveljnik iz protirevolucionarnega tabora Stavka, ki je zahtevala svobodne sindikate in večstrankarski politični sistem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2022

8. december - 90 let od premiere filma Triglavske strmine

“Novine za Vogrske Slovence” – “Pobožen, drüžbeni, pismeni list” Slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Pred stoletjem v Mariboru odprli prvo umetnostno razstavo Mohorjeva družba se preseli v Celje 90 let od premiere filma Triglavske strmine


03.12.2022

7. december - Hamurabijev zakonik v slovenščini

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


03.12.2022

6. december - prve državnozborske volitve po ustavi Republike Slovenije

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


02.12.2022

5. december - Sadnikarjev muzej v Kamniku

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

4. december - duhovna kultura koroških Slovencev

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

3. december - agronom, ki je leta 1988 vznemiril politiko

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

2. december - železnica do Kopra

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

1. december - odločno zoper "miting resnice"

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

30. november - Andrej Gosar in krščanskosocialna misel

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

29. november - med literarnim in radijskim delom

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

28. november - pot do prve slovenske univerze

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.11.2022

27. november - prvi patentni certifikat v samostojni državi

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.11.2022

26. november - Prešernov vrstnik Mariboru namenil škofijski sedež

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.11.2022

25. november - začetki letalstva na Slovenskem

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.11.2022

24. november - prve hitrostne omejitve na naših cestah

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


23.11.2022

23. november - Dan Rudolfa Maistra

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


21.11.2022

22. november - Ralph Churches in »Vranov let v svobodo«

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


21.11.2022

21. november - prisega slovenske vojske leta 1918

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


Stran 36 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov