Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Mihael Kuša, Lovro Toman, Triglavska koča na Kredarici
Cerkveno organizacijo oziroma župnije je bilo mogoče sistematično urediti šele, ko se je krščanstva oprijela večina prebivalcev in so verniki s cerkveno desetino vzdrževali cerkve, duhovščino in reveže. Prve velike župnije so se navadno razvile iz misijonskih postojank, na slovenskem ozemlju pa so prve cerkve zidali domači in priseljeni velikaši. Okoli leta 900 so madžarski vpadi uničili večino prvotne župnijske mreže; ta je znova zaživela šele v naslednijih stoletjih.
Na ozemlju Štajerske je znanih nekaj pražupnij, ki so nastale po prizadevanju salzburškega nadškofa, sicer lastnika zemlje na Dravskem polju in Ptuju. Nastanek pražupnije Maribor je prvič omenjen v pergamentni listini, napisani na današnji dan pred 830-imi leti. Za njeno ustanovitev sta si najbolj prizadevali rodbini Spanheim in Traungau, lastnici mariborske trdnjave.
—–
Kamnosek MIHAEL KUŠA se je obrti verjetno izučil v Italiji, od leta 1677 pa je v Ljubljani vodil kamnoseško delavnico; v njej je zaposloval po deset pomočnikov in učencev. S kamnito cerkveno opremo (oltarji, prižnicami, in okvirji) je oskrboval cerkve na Slovenskem, izdelal pa je tudi prižnico za zagrebško katedralo ter veliki oltar za frančiškansko cerkev v Karlovcu. Uporabljal je črni marmor in raznobarvne kamnite vložke okoli niš in oltarnih miz s poudarkom na oltarni arhitekturi ter na plemenitosti materiala in usklajenosti pisanih barv.
Ponekod je oltarje dopolnil s kipi; naročal jih je predvsem v Benetkah in verjetno tudi v Gorici. Te plastike uvrščajo med prva baročna kiparska dela na Slovenskem, na primer oltar svetega Križa v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Mihael Kuša se je rodil okoli leta 1657 v Ajdovščini, umrl pa je na današnji dan pred 320-imi leti v Ljubljani.
—–
Slovenska matica je imela v 19. stoletju vsekakor vodilno vlogo pri ustvarjanju osnov slovenske znanosti. V prvem obdobju delovanja – ustanovljena je bila leta 1864 v Ljubljani – je izdajala predvsem veliko srednješolskih in podobnih knjig: prevodov, priredb ali samostojnih del.
Te knjige sicer po večini niso bile pomembnejši znanstveni dosežki, je pa ob njih nastajalo naše znanstveno izrazoslovje. Bile so tudi velika praktična opora v boju za pravice slovenskega jezika in so širile zanimanje za različna področja znanosti.
Vsekakor je na delo Slovenske matice vplival tudi njen prvi predsednik, pesnik in politik LOVRO TOMAN. Rodil se je na današnji dan leta 1827 v Kamni Gorici pri Kropi. Najprej je študiral filozofijo v Ljubljani, nato pa pravo na Dunaju in v Gradcu. Po poroki s pisateljico Josipino Urbančič – Turnograjsko je začel politično kariero: leta 1861 je postal deželni in državni poslanec.
V pesmih, ki jih je izdal v zbirki “Glasi domorodni”, je opeval lepote Gorenjske, zedinjeno Slovenijo in ljubezenska čustva. V njih prevladuje izumetničena retorika v slogu Koseskega. Lovro Toman je bil Bleiweisov najbližji sodelavec in hud nasprotnik mladoslovencev.
—–
Triglavsko kočo na Kredarici so slavnostno odprli na današnji dan leta 1896. Postavljena je bila po načrtih Jakoba Aljaža; ta se v svojih spominih tistega dne spominja takole:
»Zelo živahna je bila otvoritev Triglavske koče. Že zvečer je prišlo iz vseh krajev veliko odličnih turistov, pa tudi veliko domačinov, fantov in deklet, ki so veselo prepevali. Vodja narodnih pevcev je bil pisatelj Finžgar, ki je znal sproti delati verze in napeve, zbor pa je za njim ponavljal. Bili smo vsi navdušeni. Tudi dokaj vodnikov in nosačev je bilo; skupaj nas je bilo veliko čez sto …”
Triglavska koča na Kredarici je naša najvišja planinska postojanka, saj stoji 2.512 metrov visoko.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Mihael Kuša, Lovro Toman, Triglavska koča na Kredarici
Cerkveno organizacijo oziroma župnije je bilo mogoče sistematično urediti šele, ko se je krščanstva oprijela večina prebivalcev in so verniki s cerkveno desetino vzdrževali cerkve, duhovščino in reveže. Prve velike župnije so se navadno razvile iz misijonskih postojank, na slovenskem ozemlju pa so prve cerkve zidali domači in priseljeni velikaši. Okoli leta 900 so madžarski vpadi uničili večino prvotne župnijske mreže; ta je znova zaživela šele v naslednijih stoletjih.
Na ozemlju Štajerske je znanih nekaj pražupnij, ki so nastale po prizadevanju salzburškega nadškofa, sicer lastnika zemlje na Dravskem polju in Ptuju. Nastanek pražupnije Maribor je prvič omenjen v pergamentni listini, napisani na današnji dan pred 830-imi leti. Za njeno ustanovitev sta si najbolj prizadevali rodbini Spanheim in Traungau, lastnici mariborske trdnjave.
—–
Kamnosek MIHAEL KUŠA se je obrti verjetno izučil v Italiji, od leta 1677 pa je v Ljubljani vodil kamnoseško delavnico; v njej je zaposloval po deset pomočnikov in učencev. S kamnito cerkveno opremo (oltarji, prižnicami, in okvirji) je oskrboval cerkve na Slovenskem, izdelal pa je tudi prižnico za zagrebško katedralo ter veliki oltar za frančiškansko cerkev v Karlovcu. Uporabljal je črni marmor in raznobarvne kamnite vložke okoli niš in oltarnih miz s poudarkom na oltarni arhitekturi ter na plemenitosti materiala in usklajenosti pisanih barv.
Ponekod je oltarje dopolnil s kipi; naročal jih je predvsem v Benetkah in verjetno tudi v Gorici. Te plastike uvrščajo med prva baročna kiparska dela na Slovenskem, na primer oltar svetega Križa v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Mihael Kuša se je rodil okoli leta 1657 v Ajdovščini, umrl pa je na današnji dan pred 320-imi leti v Ljubljani.
—–
Slovenska matica je imela v 19. stoletju vsekakor vodilno vlogo pri ustvarjanju osnov slovenske znanosti. V prvem obdobju delovanja – ustanovljena je bila leta 1864 v Ljubljani – je izdajala predvsem veliko srednješolskih in podobnih knjig: prevodov, priredb ali samostojnih del.
Te knjige sicer po večini niso bile pomembnejši znanstveni dosežki, je pa ob njih nastajalo naše znanstveno izrazoslovje. Bile so tudi velika praktična opora v boju za pravice slovenskega jezika in so širile zanimanje za različna področja znanosti.
Vsekakor je na delo Slovenske matice vplival tudi njen prvi predsednik, pesnik in politik LOVRO TOMAN. Rodil se je na današnji dan leta 1827 v Kamni Gorici pri Kropi. Najprej je študiral filozofijo v Ljubljani, nato pa pravo na Dunaju in v Gradcu. Po poroki s pisateljico Josipino Urbančič – Turnograjsko je začel politično kariero: leta 1861 je postal deželni in državni poslanec.
V pesmih, ki jih je izdal v zbirki “Glasi domorodni”, je opeval lepote Gorenjske, zedinjeno Slovenijo in ljubezenska čustva. V njih prevladuje izumetničena retorika v slogu Koseskega. Lovro Toman je bil Bleiweisov najbližji sodelavec in hud nasprotnik mladoslovencev.
—–
Triglavsko kočo na Kredarici so slavnostno odprli na današnji dan leta 1896. Postavljena je bila po načrtih Jakoba Aljaža; ta se v svojih spominih tistega dne spominja takole:
»Zelo živahna je bila otvoritev Triglavske koče. Že zvečer je prišlo iz vseh krajev veliko odličnih turistov, pa tudi veliko domačinov, fantov in deklet, ki so veselo prepevali. Vodja narodnih pevcev je bil pisatelj Finžgar, ki je znal sproti delati verze in napeve, zbor pa je za njim ponavljal. Bili smo vsi navdušeni. Tudi dokaj vodnikov in nosačev je bilo; skupaj nas je bilo veliko čez sto …”
Triglavska koča na Kredarici je naša najvišja planinska postojanka, saj stoji 2.512 metrov visoko.
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem
Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesarjev privilegij meščanom Radgone Dediščina diplomata in egiptologa Svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov