Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Stanislav Vilhar, Tone Svetina

  Za tobak je Evropa izvedela šele v petnajstem stoletju, ko se je Krištof Kolumb vrnil iz Amerike, prepričan, da je našel zahodno morsko pot v Indijo. V svoj ladijski dnevnik je na današnji dan leta 1492 zapisal tudi tole: “V tej novi deželi hodijo moški in ženske naokrog z nekakšnimi tlečimi zvitki v ustih in so zato vsi oviti v dim…”  To je bil prvi zapis o tobaku, prvi pisni dokument o rastlini, ki je kmalu potem zasvojila svet.

  Kajenje tobaka je bilo eno Kolumbovih pomembnejših  “odkritij”. Okoli leta 1600  so španski konkvistadorji to razvado prinesli v Evropo; kadili so prave cigare, ki so za dolga leta postale simbol bogastva med Španci in pozneje tudi drugimi Evropejci. Besedo “cigara” so povzeli po majevski besedi “sik´ar”, ki pravzaprav pomeni “kaditi”. Cigarete so začeli kaditi pozneje; kot nadomestek za cigare so jih začeli vleči berači v Sevilji.

—–

Prvi  avtomobil je zapeljal po slovenskih cestah na današnji dan leta 1898.  Z njim je z Dunaja pripotoval v Ljubljano, “ves prašen in umazan”, grof Anton Codelli. To vozilo – imenovalo se je “benz velo confortable” –  je bolj spominjalo na kočijo kot pa na avtomobil; “čuden štirikolesnik brez vlečnih konj”, so takrat zapisali časopisi. Tehtalo je vsega 360 kilogramov in imelo le dve prestavi. Voziti je moralo po levi strani ceste, saj je takrat še veljal cestno-policijski predpis iz leta 1874, ki je urejal promet z vprežnimi vozili in kolesi. Meščani so se Codellijevega avtomobila sprva bali, na podeželju pa so ga celo obmetavali s kamenjem, saj  je ropotajoče vozilo plašilo živino in strašilo otroke.

Ob Codelliju je bil v avtomobilu še en potnik; časopisi niso zapisali, kdo naj bi to bil, pa tudi ne, kdo je vozil. Ker so bili avtomobili v tistem obdobju ne samo zelo dragi, pač pa je bila tudi vožnja zelo zahtevna veščina, so tovarne posojale kupcem  svoje voznike, ki so lastnike naučili osnov vožnje. Codellijevo vozilo, ki je pred 121-imi leti priropotalo v Ljubljano, je bilo zagotovo tudi prvi avtomobil, ki je pripeljal na Balkan.

—–

Politični delavec in novinar  STANISLAV  VILHAR  je bil v letih po prvi svetovni vojni dejaven v goriškem društvu Adrija, po sprejemu v komunistično partijo Italije pa je postal član njenega komiteja za Julijsko krajino in urejal ilegalni list Delo. Leta 1929 je zbežal v Jugoslavijo in iz Ljubljane organiziral ilegalne prehode čez italijansko – jugoslovansko mejo. Po zaporu in izgonu se je zatekel v Francijo in Belgijo, bil v mednarodni leninski šoli v Moskvi ter pozneje kot član Centralnega komiteja italijanske komunistične partije postal odgovoren za delo med Slovenci na Primorskem ter slovenskimi izseljenci v zahodni Evropi.

Sodeloval je pri nekaj časnikih ter se leta 1935 udeležil 7. kongresa Kominterne v Moskvi. V letih od 1937 do 39 je bil aktivist v italijanski brigadi v Španiji, leta 1942 pa se je pridružil francoskemu odporniškemu gibanju. Med mirovno konferenco leta 1946 je bil pri jugoslovanski ambasadi v Parizu pomočnik atašeja za tisk. Nato je delal na ministrstvu za zunanje zadeve v Beogradu, v letih od 1952 do 62 pa je bil  zunanjepolitični urednik in komentator Radia Ljubljana. Za novinarsko delo je prejel Tomšičevo nagrado. Stanislav Vilhar se je rodil na današnji dan leta 1904 v Kromberku.

—–

Pisatelj in kipar TONE SVETINA  je nižjo gimnazijo obiskoval v Kranju in na Jesenicah. Februarja 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko, vendar je kmalu pobegnil k partizanom. Po vojni je končal srednjo ekonomsko šolo in delal v različnih političnih in upravnih službah. Kot kipar samouk je iz ostankov orožja in granat, ki jih je nabral po bojiščih iz prve in druge svetovne vojne, izdeloval skulpture in spomenike s protivojno tematiko.

V vojno-zgodovinskem romanu “Ukana” je Svetina upodobil razvejeno, psihološko utemeljeno in dokumentirano dogajanje, predvsem na Gorenjskem in Primorskem med 2. svetovno vojno. Delo je prevedeno v več jezikov. Njegova druga uspešnica je roman “Stena”; v njem opisuje življenje alpinista Jože Čopa. Tone Svetina se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti na Bledu.