Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Stanislav Vilhar, Tone Svetina
Za tobak je Evropa izvedela šele v petnajstem stoletju, ko se je Krištof Kolumb vrnil iz Amerike, prepričan, da je našel zahodno morsko pot v Indijo. V svoj ladijski dnevnik je na današnji dan leta 1492 zapisal tudi tole: “V tej novi deželi hodijo moški in ženske naokrog z nekakšnimi tlečimi zvitki v ustih in so zato vsi oviti v dim…” To je bil prvi zapis o tobaku, prvi pisni dokument o rastlini, ki je kmalu potem zasvojila svet.
Kajenje tobaka je bilo eno Kolumbovih pomembnejših “odkritij”. Okoli leta 1600 so španski konkvistadorji to razvado prinesli v Evropo; kadili so prave cigare, ki so za dolga leta postale simbol bogastva med Španci in pozneje tudi drugimi Evropejci. Besedo “cigara” so povzeli po majevski besedi “sik´ar”, ki pravzaprav pomeni “kaditi”. Cigarete so začeli kaditi pozneje; kot nadomestek za cigare so jih začeli vleči berači v Sevilji.
—–
Prvi avtomobil je zapeljal po slovenskih cestah na današnji dan leta 1898. Z njim je z Dunaja pripotoval v Ljubljano, “ves prašen in umazan”, grof Anton Codelli. To vozilo – imenovalo se je “benz velo confortable” – je bolj spominjalo na kočijo kot pa na avtomobil; “čuden štirikolesnik brez vlečnih konj”, so takrat zapisali časopisi. Tehtalo je vsega 360 kilogramov in imelo le dve prestavi. Voziti je moralo po levi strani ceste, saj je takrat še veljal cestno-policijski predpis iz leta 1874, ki je urejal promet z vprežnimi vozili in kolesi. Meščani so se Codellijevega avtomobila sprva bali, na podeželju pa so ga celo obmetavali s kamenjem, saj je ropotajoče vozilo plašilo živino in strašilo otroke.
Ob Codelliju je bil v avtomobilu še en potnik; časopisi niso zapisali, kdo naj bi to bil, pa tudi ne, kdo je vozil. Ker so bili avtomobili v tistem obdobju ne samo zelo dragi, pač pa je bila tudi vožnja zelo zahtevna veščina, so tovarne posojale kupcem svoje voznike, ki so lastnike naučili osnov vožnje. Codellijevo vozilo, ki je pred 121-imi leti priropotalo v Ljubljano, je bilo zagotovo tudi prvi avtomobil, ki je pripeljal na Balkan.
—–
Politični delavec in novinar STANISLAV VILHAR je bil v letih po prvi svetovni vojni dejaven v goriškem društvu Adrija, po sprejemu v komunistično partijo Italije pa je postal član njenega komiteja za Julijsko krajino in urejal ilegalni list Delo. Leta 1929 je zbežal v Jugoslavijo in iz Ljubljane organiziral ilegalne prehode čez italijansko – jugoslovansko mejo. Po zaporu in izgonu se je zatekel v Francijo in Belgijo, bil v mednarodni leninski šoli v Moskvi ter pozneje kot član Centralnega komiteja italijanske komunistične partije postal odgovoren za delo med Slovenci na Primorskem ter slovenskimi izseljenci v zahodni Evropi.
Sodeloval je pri nekaj časnikih ter se leta 1935 udeležil 7. kongresa Kominterne v Moskvi. V letih od 1937 do 39 je bil aktivist v italijanski brigadi v Španiji, leta 1942 pa se je pridružil francoskemu odporniškemu gibanju. Med mirovno konferenco leta 1946 je bil pri jugoslovanski ambasadi v Parizu pomočnik atašeja za tisk. Nato je delal na ministrstvu za zunanje zadeve v Beogradu, v letih od 1952 do 62 pa je bil zunanjepolitični urednik in komentator Radia Ljubljana. Za novinarsko delo je prejel Tomšičevo nagrado. Stanislav Vilhar se je rodil na današnji dan leta 1904 v Kromberku.
—–
Pisatelj in kipar TONE SVETINA je nižjo gimnazijo obiskoval v Kranju in na Jesenicah. Februarja 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko, vendar je kmalu pobegnil k partizanom. Po vojni je končal srednjo ekonomsko šolo in delal v različnih političnih in upravnih službah. Kot kipar samouk je iz ostankov orožja in granat, ki jih je nabral po bojiščih iz prve in druge svetovne vojne, izdeloval skulpture in spomenike s protivojno tematiko.
V vojno-zgodovinskem romanu “Ukana” je Svetina upodobil razvejeno, psihološko utemeljeno in dokumentirano dogajanje, predvsem na Gorenjskem in Primorskem med 2. svetovno vojno. Delo je prevedeno v več jezikov. Njegova druga uspešnica je roman “Stena”; v njem opisuje življenje alpinista Jože Čopa. Tone Svetina se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti na Bledu.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Stanislav Vilhar, Tone Svetina
Za tobak je Evropa izvedela šele v petnajstem stoletju, ko se je Krištof Kolumb vrnil iz Amerike, prepričan, da je našel zahodno morsko pot v Indijo. V svoj ladijski dnevnik je na današnji dan leta 1492 zapisal tudi tole: “V tej novi deželi hodijo moški in ženske naokrog z nekakšnimi tlečimi zvitki v ustih in so zato vsi oviti v dim…” To je bil prvi zapis o tobaku, prvi pisni dokument o rastlini, ki je kmalu potem zasvojila svet.
Kajenje tobaka je bilo eno Kolumbovih pomembnejših “odkritij”. Okoli leta 1600 so španski konkvistadorji to razvado prinesli v Evropo; kadili so prave cigare, ki so za dolga leta postale simbol bogastva med Španci in pozneje tudi drugimi Evropejci. Besedo “cigara” so povzeli po majevski besedi “sik´ar”, ki pravzaprav pomeni “kaditi”. Cigarete so začeli kaditi pozneje; kot nadomestek za cigare so jih začeli vleči berači v Sevilji.
—–
Prvi avtomobil je zapeljal po slovenskih cestah na današnji dan leta 1898. Z njim je z Dunaja pripotoval v Ljubljano, “ves prašen in umazan”, grof Anton Codelli. To vozilo – imenovalo se je “benz velo confortable” – je bolj spominjalo na kočijo kot pa na avtomobil; “čuden štirikolesnik brez vlečnih konj”, so takrat zapisali časopisi. Tehtalo je vsega 360 kilogramov in imelo le dve prestavi. Voziti je moralo po levi strani ceste, saj je takrat še veljal cestno-policijski predpis iz leta 1874, ki je urejal promet z vprežnimi vozili in kolesi. Meščani so se Codellijevega avtomobila sprva bali, na podeželju pa so ga celo obmetavali s kamenjem, saj je ropotajoče vozilo plašilo živino in strašilo otroke.
Ob Codelliju je bil v avtomobilu še en potnik; časopisi niso zapisali, kdo naj bi to bil, pa tudi ne, kdo je vozil. Ker so bili avtomobili v tistem obdobju ne samo zelo dragi, pač pa je bila tudi vožnja zelo zahtevna veščina, so tovarne posojale kupcem svoje voznike, ki so lastnike naučili osnov vožnje. Codellijevo vozilo, ki je pred 121-imi leti priropotalo v Ljubljano, je bilo zagotovo tudi prvi avtomobil, ki je pripeljal na Balkan.
—–
Politični delavec in novinar STANISLAV VILHAR je bil v letih po prvi svetovni vojni dejaven v goriškem društvu Adrija, po sprejemu v komunistično partijo Italije pa je postal član njenega komiteja za Julijsko krajino in urejal ilegalni list Delo. Leta 1929 je zbežal v Jugoslavijo in iz Ljubljane organiziral ilegalne prehode čez italijansko – jugoslovansko mejo. Po zaporu in izgonu se je zatekel v Francijo in Belgijo, bil v mednarodni leninski šoli v Moskvi ter pozneje kot član Centralnega komiteja italijanske komunistične partije postal odgovoren za delo med Slovenci na Primorskem ter slovenskimi izseljenci v zahodni Evropi.
Sodeloval je pri nekaj časnikih ter se leta 1935 udeležil 7. kongresa Kominterne v Moskvi. V letih od 1937 do 39 je bil aktivist v italijanski brigadi v Španiji, leta 1942 pa se je pridružil francoskemu odporniškemu gibanju. Med mirovno konferenco leta 1946 je bil pri jugoslovanski ambasadi v Parizu pomočnik atašeja za tisk. Nato je delal na ministrstvu za zunanje zadeve v Beogradu, v letih od 1952 do 62 pa je bil zunanjepolitični urednik in komentator Radia Ljubljana. Za novinarsko delo je prejel Tomšičevo nagrado. Stanislav Vilhar se je rodil na današnji dan leta 1904 v Kromberku.
—–
Pisatelj in kipar TONE SVETINA je nižjo gimnazijo obiskoval v Kranju in na Jesenicah. Februarja 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko, vendar je kmalu pobegnil k partizanom. Po vojni je končal srednjo ekonomsko šolo in delal v različnih političnih in upravnih službah. Kot kipar samouk je iz ostankov orožja in granat, ki jih je nabral po bojiščih iz prve in druge svetovne vojne, izdeloval skulpture in spomenike s protivojno tematiko.
V vojno-zgodovinskem romanu “Ukana” je Svetina upodobil razvejeno, psihološko utemeljeno in dokumentirano dogajanje, predvsem na Gorenjskem in Primorskem med 2. svetovno vojno. Delo je prevedeno v več jezikov. Njegova druga uspešnica je roman “Stena”; v njem opisuje življenje alpinista Jože Čopa. Tone Svetina se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti na Bledu.
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov