Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

25. december

25.12.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Božič, Olikani Slovenec, Emil Adamič, Janko Pretnar, Matija Tomc

Danes je božič, verjetno najbolj priljubljeni krščanski praznik. Pri nas in pri drugih južnih Slovanih beseda “božič” pomeni “malega boga” in je spomin na Kristusovo rojstvo, čeprav pravega datuma tega dogodka ne poznamo. Stari Rimljani so 25. decembra praznovali rojstni dan “nepremaganega Sončnega boga” – praznik, ko svetloba zmaga nad temo in življenje premaga smrt. Ta poganski praznik je tako kot nekatere druge, ki so bili v tisočletjih med različnimi narodi že močno zakoreninjeni, Cerkev v začetku 4. stoletja   prekrila s svojim božičem, praznikom krščanskega duha in izročila.

—–

Že Valentin Vodnik je pred 220-imi leti v Kuharskih bukvah zapisal, da ni samo navada, ampak da se tudi spodobi, da ženske kuhajo, moški pa naj s svojim delom, posestjo, izobrazbo in pravičnostjo skrbijo za zaslužek in obstoj družine. To je bila vsakdanja logika v miselnem sistemu, značilnem za konec 18. stoletja. Podoben meščanski način mišljenja o vlogah moškega in ženske pa veje tudi iz številnih bontonov tistega časa. V njih je zanimivo značilno moško, skoraj šovinistično gledanje na ženske, ki hudo podcenjuje njihove intelektualne sposobnosti.

V Olikanem Slovencu”, knjigi, ki je izšla leta 1868, na primer piše, da se z ženskami ne govori o “učenostnih predmetih”, saj se one pač zanimajo le za zabavo in veselje. Tudi o resnih verskih in političnih zadevah se z njimi ne kaže pogovarjati, “saj se jim začne takoj zehati”. V tistih časih je bila namreč ženska opredeljena le z zakonom in družino, to pa je bilo brez dvoma eno izmed ideoloških varoval patriarhalnega gospostva oziroma način vzdrževanja tipičnega meščanskega reda   19. stoletja

—–

Na današnji dan leta 1877 se je v Dobrovi pri Ljubljani rodil skladatelj, dirigent in glasbeni pisec EMIL ADAMIČ. Je eden izmed naših najpomembnejših skladateljev v prvih desetletjih 20. stoletja. Sprva je bil romantik, nato pa se je razvil v neoromantika in sprejel tudi vplive novejših smeri. Njegov kompozicijski stavek je bil pretežno homofon. Težišče je bilo v spevni melodiji, ki jo je podpirala večinoma preprosta, včasih tudi disonantna harmonija. Sodi med najplodnejše slovenske glasbene ustvarjalce, saj je napisal več kot tisoč del. V njegovem opusu prevladujejo vokalna dela, predvsem zborovska. Največjo umetniško zrelost je skladatelj in glasbeni pisec Emil Adamič dosegel s petimi (5) Nočnimi pesmimi.

—–

Na današnji dan leta 1880 se je na Jesenicah rodil romanist, slavist in leksikograf JANKO PRETNAR. Študiral je na univerzah v Pragi, Lvovu, Parizu in Gradcu. V Gradcu je leta 1907 tudi doktoriral, nato pa je kot profesor  služboval v Gorici in Ljubljani. Leta 1919 je bil član jugoslovanske delegacije na pariških mirovnih pogajanjih, naslednje leto pa član plebiscitne komisije na Koroškem. Kot predsednik Jugoslovanske matice je bil leta 1925 med ustanovitelji Manjšinskega inštituta in med ustanovitelji francoskega inštituta v Ljubljani. Janko Pretnar je med drugim sestavil tudi francosko-slovenski in slovensko-francoski slovar.

—–

Skladatelj MATIJA  TOMC je posebno zaslužen za cerkveno in liturgičn petje in glasbo, predvsem v prenovi liturgije po 2. vatikanskem cerkvenem zboru. Ob rednem dušnopastirskem delu je Matija Tomc poleg skladb in priredb narodnih pesmi za Akademski pevski zbor napisal še okoli 1.300 skladb – od krajših pesmic do koncertov in prve slovenske maše “Stopil bom k oltarju”. Rodil se je na današnji dan pred 120-imi leti na Kápljiščih pri Metliki.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

25. december

25.12.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Božič, Olikani Slovenec, Emil Adamič, Janko Pretnar, Matija Tomc

Danes je božič, verjetno najbolj priljubljeni krščanski praznik. Pri nas in pri drugih južnih Slovanih beseda “božič” pomeni “malega boga” in je spomin na Kristusovo rojstvo, čeprav pravega datuma tega dogodka ne poznamo. Stari Rimljani so 25. decembra praznovali rojstni dan “nepremaganega Sončnega boga” – praznik, ko svetloba zmaga nad temo in življenje premaga smrt. Ta poganski praznik je tako kot nekatere druge, ki so bili v tisočletjih med različnimi narodi že močno zakoreninjeni, Cerkev v začetku 4. stoletja   prekrila s svojim božičem, praznikom krščanskega duha in izročila.

—–

Že Valentin Vodnik je pred 220-imi leti v Kuharskih bukvah zapisal, da ni samo navada, ampak da se tudi spodobi, da ženske kuhajo, moški pa naj s svojim delom, posestjo, izobrazbo in pravičnostjo skrbijo za zaslužek in obstoj družine. To je bila vsakdanja logika v miselnem sistemu, značilnem za konec 18. stoletja. Podoben meščanski način mišljenja o vlogah moškega in ženske pa veje tudi iz številnih bontonov tistega časa. V njih je zanimivo značilno moško, skoraj šovinistično gledanje na ženske, ki hudo podcenjuje njihove intelektualne sposobnosti.

V Olikanem Slovencu”, knjigi, ki je izšla leta 1868, na primer piše, da se z ženskami ne govori o “učenostnih predmetih”, saj se one pač zanimajo le za zabavo in veselje. Tudi o resnih verskih in političnih zadevah se z njimi ne kaže pogovarjati, “saj se jim začne takoj zehati”. V tistih časih je bila namreč ženska opredeljena le z zakonom in družino, to pa je bilo brez dvoma eno izmed ideoloških varoval patriarhalnega gospostva oziroma način vzdrževanja tipičnega meščanskega reda   19. stoletja

—–

Na današnji dan leta 1877 se je v Dobrovi pri Ljubljani rodil skladatelj, dirigent in glasbeni pisec EMIL ADAMIČ. Je eden izmed naših najpomembnejših skladateljev v prvih desetletjih 20. stoletja. Sprva je bil romantik, nato pa se je razvil v neoromantika in sprejel tudi vplive novejših smeri. Njegov kompozicijski stavek je bil pretežno homofon. Težišče je bilo v spevni melodiji, ki jo je podpirala večinoma preprosta, včasih tudi disonantna harmonija. Sodi med najplodnejše slovenske glasbene ustvarjalce, saj je napisal več kot tisoč del. V njegovem opusu prevladujejo vokalna dela, predvsem zborovska. Največjo umetniško zrelost je skladatelj in glasbeni pisec Emil Adamič dosegel s petimi (5) Nočnimi pesmimi.

—–

Na današnji dan leta 1880 se je na Jesenicah rodil romanist, slavist in leksikograf JANKO PRETNAR. Študiral je na univerzah v Pragi, Lvovu, Parizu in Gradcu. V Gradcu je leta 1907 tudi doktoriral, nato pa je kot profesor  služboval v Gorici in Ljubljani. Leta 1919 je bil član jugoslovanske delegacije na pariških mirovnih pogajanjih, naslednje leto pa član plebiscitne komisije na Koroškem. Kot predsednik Jugoslovanske matice je bil leta 1925 med ustanovitelji Manjšinskega inštituta in med ustanovitelji francoskega inštituta v Ljubljani. Janko Pretnar je med drugim sestavil tudi francosko-slovenski in slovensko-francoski slovar.

—–

Skladatelj MATIJA  TOMC je posebno zaslužen za cerkveno in liturgičn petje in glasbo, predvsem v prenovi liturgije po 2. vatikanskem cerkvenem zboru. Ob rednem dušnopastirskem delu je Matija Tomc poleg skladb in priredb narodnih pesmi za Akademski pevski zbor napisal še okoli 1.300 skladb – od krajših pesmic do koncertov in prve slovenske maše “Stopil bom k oltarju”. Rodil se je na današnji dan pred 120-imi leti na Kápljiščih pri Metliki.


03.02.2023

7. februar - ilegalni radio Kričač leta 1942 počastil spomin na Prešerena

»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.02.2023

6. februar - dr. Bogdan Derč in 90 let posvetovalnice za matere z dojenčki v Ljubljani

Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.01.2023

5. februar - prva policistka v Kraljevini Jugoslaviji in kaj je imel pri tem dr. Anton Korošec ?

Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.01.2023

4. februar - prva slovenska opereta

Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.01.2023

3. februar - Anton Okrogar Nestl (1923 -1955) upornik proti nacizmu, partizanski poveljnik

700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.01.2023

2. februar - dr. France Bučar (1923 - 2015) od disidenta do državnika

Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.01.2023

1. februar - pred 100 leti se je rodil zgodovinar dr. Janko Pleterski

Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.01.2023

31. januar - Tomaš G. Masaryk, častni doktor Univerze v Ljubljani

Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.01.2023

30. januar - 30 let slovenske vojne mornarice

Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.01.2023

29. januar - France Forstnerič (1933 - 2007) »Jaz pa se hočem posloviti vedno zjutraj in začeti dan na novo«

Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.01.2023

28. januar - Smiljan Rozman (1927-2007) in novele iz vsakdanjih okolij

Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.01.2023

27. januar - dr. Matija Slavič (1877-1958) borec za Prekmurje in rektor ljubljanske univerze

Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.01.2023

26. januar - “Vodnik za Savinjske planine in najbližjo okolico«

Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem


22.01.2023

25. januar - Ivan Trinko Zamejski "oče beneških Slovencev"

Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.01.2023

24. januar - Ziljska podružnica slovenskega planinskega društva

Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«


22.01.2023

23. januar - Slovenski »katalog potresov«

Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem


15.01.2023

22. januar - stoletnica rojstva koroškega šolnika dr. Valetina Inzka (1923-2002)

Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.01.2023

21. januar - prvi doktor znanosti Univerze v Mariboru

Cesarjev privilegij meščanom Radgone Dediščina diplomata in egiptologa Svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.01.2023

20. januar - zabavno-poučni list "Dom in svet"

O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


15.01.2023

19. januar - Karel Ozvald (1873-1946) in katedra za pedagogiko

Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 33 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov