Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Božič, Olikani Slovenec, Emil Adamič, Janko Pretnar, Matija Tomc

Danes je božič, verjetno najbolj priljubljeni krščanski praznik. Pri nas in pri drugih južnih Slovanih beseda “božič” pomeni “malega boga” in je spomin na Kristusovo rojstvo, čeprav pravega datuma tega dogodka ne poznamo. Stari Rimljani so 25. decembra praznovali rojstni dan “nepremaganega Sončnega boga” – praznik, ko svetloba zmaga nad temo in življenje premaga smrt. Ta poganski praznik je tako kot nekatere druge, ki so bili v tisočletjih med različnimi narodi že močno zakoreninjeni, Cerkev v začetku 4. stoletja   prekrila s svojim božičem, praznikom krščanskega duha in izročila.

—–

Že Valentin Vodnik je pred 220-imi leti v Kuharskih bukvah zapisal, da ni samo navada, ampak da se tudi spodobi, da ženske kuhajo, moški pa naj s svojim delom, posestjo, izobrazbo in pravičnostjo skrbijo za zaslužek in obstoj družine. To je bila vsakdanja logika v miselnem sistemu, značilnem za konec 18. stoletja. Podoben meščanski način mišljenja o vlogah moškega in ženske pa veje tudi iz številnih bontonov tistega časa. V njih je zanimivo značilno moško, skoraj šovinistično gledanje na ženske, ki hudo podcenjuje njihove intelektualne sposobnosti.

V “Olikanem Slovencu”, knjigi, ki je izšla leta 1868, na primer piše, da se z ženskami ne govori o “učenostnih predmetih”, saj se one pač zanimajo le za zabavo in veselje. Tudi o resnih verskih in političnih zadevah se z njimi ne kaže pogovarjati, “saj se jim začne takoj zehati”. V tistih časih je bila namreč ženska opredeljena le z zakonom in družino, to pa je bilo brez dvoma eno izmed ideoloških varoval patriarhalnega gospostva oziroma način vzdrževanja tipičnega meščanskega reda   19. stoletja

—–

Na današnji dan leta 1877 se je v Dobrovi pri Ljubljani rodil skladatelj, dirigent in glasbeni pisec EMIL ADAMIČ. Je eden izmed naših najpomembnejših skladateljev v prvih desetletjih 20. stoletja. Sprva je bil romantik, nato pa se je razvil v neoromantika in sprejel tudi vplive novejših smeri. Njegov kompozicijski stavek je bil pretežno homofon. Težišče je bilo v spevni melodiji, ki jo je podpirala večinoma preprosta, včasih tudi disonantna harmonija. Sodi med najplodnejše slovenske glasbene ustvarjalce, saj je napisal več kot tisoč del. V njegovem opusu prevladujejo vokalna dela, predvsem zborovska. Največjo umetniško zrelost je skladatelj in glasbeni pisec Emil Adamič dosegel s petimi (5) Nočnimi pesmimi.

—–

Na današnji dan leta 1880 se je na Jesenicah rodil romanist, slavist in leksikograf JANKO PRETNAR. Študiral je na univerzah v Pragi, Lvovu, Parizu in Gradcu. V Gradcu je leta 1907 tudi doktoriral, nato pa je kot profesor  služboval v Gorici in Ljubljani. Leta 1919 je bil član jugoslovanske delegacije na pariških mirovnih pogajanjih, naslednje leto pa član plebiscitne komisije na Koroškem. Kot predsednik Jugoslovanske matice je bil leta 1925 med ustanovitelji Manjšinskega inštituta in med ustanovitelji francoskega inštituta v Ljubljani. Janko Pretnar je med drugim sestavil tudi francosko-slovenski in slovensko-francoski slovar.

—–

Skladatelj MATIJA  TOMC je posebno zaslužen za cerkveno in liturgičn petje in glasbo, predvsem v prenovi liturgije po 2. vatikanskem cerkvenem zboru. Ob rednem dušnopastirskem delu je Matija Tomc poleg skladb in priredb narodnih pesmi za Akademski pevski zbor napisal še okoli 1.300 skladb – od krajših pesmic do koncertov in prve slovenske maše “Stopil bom k oltarju”. Rodil se je na današnji dan pred 120-imi leti na Kápljiščih pri Metliki.