Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Peter iz Ljubljane, Josef Schneid - Treuenfeld, bloško smučanje, Alojzij Finžgar, Nestl Žgank
Delovanje stavbenika PETRA IZ LJUBLJANE je izpričano na koncu 15. in v začetku 16. stoletja. Njegovo delo je podružnična cerkev Simona in Jude na pokopališču na Viču v Ljubljani; njegovo mojstrsko znamenje je vklesano v sklepnik zvezdasto-rebrastega oboka v prezbiteriju. Leta 1508 je sezidal prezbiterij in dve oltarni menzi za staro cerkev svetega Krištofa v Ljubljani (stala je na prostoru današnjega Gospodarskega razstavišča), njegovo delo pa je verjetno tudi ljubljanski Rotovž. Po slogovnih značilnostih pripada Peter iz Ljubljane krogu gorenjskih stavbenikov.
—–
Politik JOSEF SCHNEID-TREUENFELD je po diplomi iz prava na Dunaju opravljal različne visoke uradniške službe v cesarskem kabinetu na Dunaju. V letih od 1872 do 1882 je bil poslanec slovenske Narodne stranke v državnem zboru. Bil je konservativno usmerjen avstrijski patriot in nasprotnik radikalizma, iskreno pa se je zavzemal za slovenske narodne oziroma jezikovne zahteve; posebno ostro je obsojal načrtno germanizacijo Koroških Slovencev. V idrijski mestni kuriji je bil izvoljen tudi v kranjski deželni zbor; sodeloval je pri ustanovitvi lista Südsteirische Post in pisal uvodnike zanj. Pravnik Josef Schneid-Treuenfeld se je rodil na današnji dan pred 180-imi leti na Dunaju.
—–
Bloške smučarje in njihovo “čudno hojo po zasneženih gorah” je opisoval že Janez Vajkard Valvasor, bloški kaplan Jože Bevk – Podgrívarski pa je na današnji dan leta 1845 v “Kmetijskih in rokodelskih novicah” zapisal tole:
“Celo ženske ob nedeljah po šmečéh – smučeh – pridejo k službi božji. Prav srce se človeku veseli, kadar po debelem snegu in čez visoke zamete urno šmečé potiskajo. Hoja v hrib je bolj težavna in kesna, ker je treba na ovinke hoditi, navzdol pa, kdor je vajen, se ko blisk po gladkem spusti.”
—–
Pravnik ALOJZIJ FINŽGAR se je rodil na današnji dan leta 1902 v Škofji Loki. Doktoriral je leta 1928 v Ljubljani. V začetku druge svetovne vojne je bil izseljen na Hrvaško, nato pa je do konca vojne služboval v Banjaluki. Po vojni je delal na slovenskem ministrstvu za pravosodje, od leta 1955 pa je bil profesor za civilno in rodbinsko pravo na ljubljanski pravni fakulteti. Bil je med prvimi sistemskimi oblikovalci osebnostnega prava in osebnostnih pravic. V številnih razpravah in člankih je preučeval tudi družbeno lastnino in njeno pravno ureditev v raznih obdobjih njenega razvoja v Jugoslaviji.
—–
Gospodarstvenik NESTL ŽGANK je pred drugo svetovno vojno delal v tekstilni tovarni v Preboldu, med njo pa je sodeloval v narodno-osvobodilnem gibanju. V zadnjem letu vojne je na Šmohorju nad Laškim vodil tudi partizansko tehniko “Nestl”, ki je tiskala propagande letake in obvestila ter s tehničnim materialom oskrbovala druge partizanske tiskarne na Štajerskem.
V letih od 1950 do 1965 je vodil Rudnik lignita Velenje, ki se je tedaj razvil v enega nasodobnejših v Jugoslaviji. Več kot desetletje je bil tudi župan Velenja ter direktor tamkajšnjega Zavoda za urbanizem. Bil je med ustanovitelji in najbolj zaslužnimi ustvarjalci tega novega, najmlajšega slovenskega mesta in postal njegov prvi častni meščan. Ob svoji devetdesetletnici je objavil tudi knjigo z naslovom “Spomini ´rdečega kralja´”. Nestl Žgank se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Dolenji vasi pri Preboldu.
6271 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Peter iz Ljubljane, Josef Schneid - Treuenfeld, bloško smučanje, Alojzij Finžgar, Nestl Žgank
Delovanje stavbenika PETRA IZ LJUBLJANE je izpričano na koncu 15. in v začetku 16. stoletja. Njegovo delo je podružnična cerkev Simona in Jude na pokopališču na Viču v Ljubljani; njegovo mojstrsko znamenje je vklesano v sklepnik zvezdasto-rebrastega oboka v prezbiteriju. Leta 1508 je sezidal prezbiterij in dve oltarni menzi za staro cerkev svetega Krištofa v Ljubljani (stala je na prostoru današnjega Gospodarskega razstavišča), njegovo delo pa je verjetno tudi ljubljanski Rotovž. Po slogovnih značilnostih pripada Peter iz Ljubljane krogu gorenjskih stavbenikov.
—–
Politik JOSEF SCHNEID-TREUENFELD je po diplomi iz prava na Dunaju opravljal različne visoke uradniške službe v cesarskem kabinetu na Dunaju. V letih od 1872 do 1882 je bil poslanec slovenske Narodne stranke v državnem zboru. Bil je konservativno usmerjen avstrijski patriot in nasprotnik radikalizma, iskreno pa se je zavzemal za slovenske narodne oziroma jezikovne zahteve; posebno ostro je obsojal načrtno germanizacijo Koroških Slovencev. V idrijski mestni kuriji je bil izvoljen tudi v kranjski deželni zbor; sodeloval je pri ustanovitvi lista Südsteirische Post in pisal uvodnike zanj. Pravnik Josef Schneid-Treuenfeld se je rodil na današnji dan pred 180-imi leti na Dunaju.
—–
Bloške smučarje in njihovo “čudno hojo po zasneženih gorah” je opisoval že Janez Vajkard Valvasor, bloški kaplan Jože Bevk – Podgrívarski pa je na današnji dan leta 1845 v “Kmetijskih in rokodelskih novicah” zapisal tole:
“Celo ženske ob nedeljah po šmečéh – smučeh – pridejo k službi božji. Prav srce se človeku veseli, kadar po debelem snegu in čez visoke zamete urno šmečé potiskajo. Hoja v hrib je bolj težavna in kesna, ker je treba na ovinke hoditi, navzdol pa, kdor je vajen, se ko blisk po gladkem spusti.”
—–
Pravnik ALOJZIJ FINŽGAR se je rodil na današnji dan leta 1902 v Škofji Loki. Doktoriral je leta 1928 v Ljubljani. V začetku druge svetovne vojne je bil izseljen na Hrvaško, nato pa je do konca vojne služboval v Banjaluki. Po vojni je delal na slovenskem ministrstvu za pravosodje, od leta 1955 pa je bil profesor za civilno in rodbinsko pravo na ljubljanski pravni fakulteti. Bil je med prvimi sistemskimi oblikovalci osebnostnega prava in osebnostnih pravic. V številnih razpravah in člankih je preučeval tudi družbeno lastnino in njeno pravno ureditev v raznih obdobjih njenega razvoja v Jugoslaviji.
—–
Gospodarstvenik NESTL ŽGANK je pred drugo svetovno vojno delal v tekstilni tovarni v Preboldu, med njo pa je sodeloval v narodno-osvobodilnem gibanju. V zadnjem letu vojne je na Šmohorju nad Laškim vodil tudi partizansko tehniko “Nestl”, ki je tiskala propagande letake in obvestila ter s tehničnim materialom oskrbovala druge partizanske tiskarne na Štajerskem.
V letih od 1950 do 1965 je vodil Rudnik lignita Velenje, ki se je tedaj razvil v enega nasodobnejših v Jugoslaviji. Več kot desetletje je bil tudi župan Velenja ter direktor tamkajšnjega Zavoda za urbanizem. Bil je med ustanovitelji in najbolj zaslužnimi ustvarjalci tega novega, najmlajšega slovenskega mesta in postal njegov prvi častni meščan. Ob svoji devetdesetletnici je objavil tudi knjigo z naslovom “Spomini ´rdečega kralja´”. Nestl Žgank se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Dolenji vasi pri Preboldu.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov