Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

9. februar

09.02.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Pavel Kernjak, Tine Orel, Bronislav Skaberne, Jože Pengov

Pevovodja in skladatelj  PAVEL  KÊRNJAK  v mladosti ni imel priložnosti za glasbeni pouk, zato se je pozneje sam glasbeno izobraževal. Izročilo koroških pevskih zborov ga je tako pritegnilo, da je začel zapisovati in prirejati ljudske pesmi. Tudi izvirne pesmi je skušal v besedilu, melodiji in harmoniji približati koroškemu zborovskemu izročilu. Med najbolj znanimi so “Rož, Podjuna, Zila” ter “Mojcej” in “Katrca”, ki sta zasloveli zlasti v izvedbi Slovenskega okteta. Pavel Kernjak – rodil se je na današnji dan leta 1899 v Šent Ilju na Koroškem – se je uveljavil tudi kot glavni pevovodja Slovenske prosvetne zveze.

—–

Na današnji dan leta 1913 se je v Trzinu rodil  publicist, urednik in organizator planinstva  TINE  OREL.  Kot profesor slavistike je od leta 1938 poučeval na celjski gimnaziji, pozneje pa je bil tudi njen ravnatelj. Po drugi svetovni vojni je urejal “Celjski zbornik” in “Turistični vestnik”, delal v republiških pedagoških službah in predaval na pedagoški fakulteti.Tine Orel je bil tudi uspešen alpinist, gorski reševalec in predsednik Planinskega društva Celje. Skrbel je za obnovo med vojno porušenih planinskih postojank ter se trudil za vzgojno in izobraževalno delo v planinski organizaciji. Do leta 1979 je trideset let urejal “Planinski vestnik”, ga vsebisko in oblikovno prenovil ter dvignil na zavidanja vredno raven. Tine Orel je za svoje delo prejel Bloudkovo nagrado.

—–

Lutkovni režiser  JOŽE  PENGOV  je bil od leta 1936 član igralske družine Radia Ljubljana in nastopal v duetu “Jožek in Ježek” s Franetom Milčinskim Ježkom. Že pred drugo svetovno vojno je igral Pavliho v Lutkovnem gledališču, v letih od 1950 do 1968 pa je bil igralec, režiser, ravnatelj in dramaturg ljubljanskega lutkovnega gledališča. V naše lutkarstvo je uvedel sodobno dramaturgijo, marionetam pa je dodal še oder ročnih lutk. Njegove režije so postale vzor estetskih meril za lutkovno umetnost  v nekdanji Jugoslaviji in v svetu. Jože Pengov se je rodil na današnji dan leta 1916 v Ljubljani.

—–

Strokovnjak za mladinsko kaznovalno pravo  BRONISLAV  SKABERNE  je leta 1938 doktoriral na ljubljanski pravni fakulteti, nato pa je bil varstveni in mladinski sodnik. Po koncu druge svetovne vojne je bil tajnik vrhovnega sodišča, leta  1959 pa se je zaposlil na Inštitutu za kriminologijo pri pravni fakulteti. Preučeval je vprašanja neprilagojene, delinkventne ter vedenjsko in osebnostno motene mladine ter o tem predaval doma in na tujem, ter pisal v strokovne revije. Posebno znanstveno vrednost ima njegovo delo “Razvoj kazenskega prava za mladoletnike”. Bronislav Skaberne se je rodil na današnji dan leta 1913 na Dunaju.


Na današnji dan

6267 epizod

Na današnji dan

6267 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

9. februar

09.02.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Pavel Kernjak, Tine Orel, Bronislav Skaberne, Jože Pengov

Pevovodja in skladatelj  PAVEL  KÊRNJAK  v mladosti ni imel priložnosti za glasbeni pouk, zato se je pozneje sam glasbeno izobraževal. Izročilo koroških pevskih zborov ga je tako pritegnilo, da je začel zapisovati in prirejati ljudske pesmi. Tudi izvirne pesmi je skušal v besedilu, melodiji in harmoniji približati koroškemu zborovskemu izročilu. Med najbolj znanimi so “Rož, Podjuna, Zila” ter “Mojcej” in “Katrca”, ki sta zasloveli zlasti v izvedbi Slovenskega okteta. Pavel Kernjak – rodil se je na današnji dan leta 1899 v Šent Ilju na Koroškem – se je uveljavil tudi kot glavni pevovodja Slovenske prosvetne zveze.

—–

Na današnji dan leta 1913 se je v Trzinu rodil  publicist, urednik in organizator planinstva  TINE  OREL.  Kot profesor slavistike je od leta 1938 poučeval na celjski gimnaziji, pozneje pa je bil tudi njen ravnatelj. Po drugi svetovni vojni je urejal “Celjski zbornik” in “Turistični vestnik”, delal v republiških pedagoških službah in predaval na pedagoški fakulteti.Tine Orel je bil tudi uspešen alpinist, gorski reševalec in predsednik Planinskega društva Celje. Skrbel je za obnovo med vojno porušenih planinskih postojank ter se trudil za vzgojno in izobraževalno delo v planinski organizaciji. Do leta 1979 je trideset let urejal “Planinski vestnik”, ga vsebisko in oblikovno prenovil ter dvignil na zavidanja vredno raven. Tine Orel je za svoje delo prejel Bloudkovo nagrado.

—–

Lutkovni režiser  JOŽE  PENGOV  je bil od leta 1936 član igralske družine Radia Ljubljana in nastopal v duetu “Jožek in Ježek” s Franetom Milčinskim Ježkom. Že pred drugo svetovno vojno je igral Pavliho v Lutkovnem gledališču, v letih od 1950 do 1968 pa je bil igralec, režiser, ravnatelj in dramaturg ljubljanskega lutkovnega gledališča. V naše lutkarstvo je uvedel sodobno dramaturgijo, marionetam pa je dodal še oder ročnih lutk. Njegove režije so postale vzor estetskih meril za lutkovno umetnost  v nekdanji Jugoslaviji in v svetu. Jože Pengov se je rodil na današnji dan leta 1916 v Ljubljani.

—–

Strokovnjak za mladinsko kaznovalno pravo  BRONISLAV  SKABERNE  je leta 1938 doktoriral na ljubljanski pravni fakulteti, nato pa je bil varstveni in mladinski sodnik. Po koncu druge svetovne vojne je bil tajnik vrhovnega sodišča, leta  1959 pa se je zaposlil na Inštitutu za kriminologijo pri pravni fakulteti. Preučeval je vprašanja neprilagojene, delinkventne ter vedenjsko in osebnostno motene mladine ter o tem predaval doma in na tujem, ter pisal v strokovne revije. Posebno znanstveno vrednost ima njegovo delo “Razvoj kazenskega prava za mladoletnike”. Bronislav Skaberne se je rodil na današnji dan leta 1913 na Dunaju.


07.10.2024

8. oktober - Edo Šlajmer (1864) in korenite spremembe v kirurški praksi

Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem


07.10.2024

7. oktober - Just Piščanec (1865) začetnik slovenskega carinskega uradovanja

Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške


28.09.2024

6. oktober - Mihovil Logar (1902) in praška šola glasbene kompozicije

Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


28.09.2024

4. oktober - Franc Berneker, pionir sodobnega slovenskega kiparstva (1874)

Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji


28.09.2024

3. oktober - Kraljevina Jugoslavija – nova politična stvarnost (1929)

Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti


28.09.2024

2. oktober - Metod Milač – upornik, begunec in skladatelj (1924)

Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov


28.09.2024

1. oktober - začetki novodobnih upepelitev umrlih na Slovenskem (1930)

Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki


28.09.2024

30. september - "zlata britev" kirurginje Zore Janžekovič (1918)

Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji


20.09.2024

29. september - Bruno Hartman, osebnost sodobnega slovenskega knjižničarstva (1924)

Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«


20.09.2024

28. september - 81 ustavnih amandmajev (1990)

Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


20.09.2024

23. september - dve desetletji viadukta Črni kal (2004)

Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


18.09.2024

22. september - Marko Zorko (1944) novinar in satirik

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


18.09.2024

21. september - Milan Prosen (1902) pribočnik jugoslovanske kraljice Marije

Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi


18.09.2024

20. september - Mihajlo Pupin – častni občan Bleda (1921)

Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

19. september - Tito opozoril, da se v državi poje preveč kruha (Ostrožno,1954)

Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 2 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov