Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Angelik Hribar, Marcel Žorga, Drago Stepišnik, Lojze Potokar
Skladatelj ANGELIK HRIBAR se je izobraževal pri Kamilu Mašku, Antonu Nedvedu (nédvjedu) in Antonu Foersterju. Od leta 1873 je bil zborovodja cerkvenega pevskega zbora v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Bil je soustanovitelj Cecilijinega društva, 27 let pa je poučeval na orglarski šoli. Njegove skladbe so ljudsko obarvane, sočne in živahne ter po večini homofone, cecilijanska načela pa se razločneje kažejo predvsem v njegovih latinskih mašah. Angelik Hribar se je rodil na današnji dan leta 1843 v Zgornjem Tuhinju.
—–
Politik MARCEL ŽORGA je po končani obrtni šoli na Dunaju delal v Ljubljani kot ključavničar in strojevodja na južni železnici, nato pa je bil strojnik v različnih slovenskih in hrvaških tovarnah. Leta 1917 je postal član izvršnega odbora Jugoslovanske socialnodemokratske stranke, dve leti pozneje je bil med vodji splošne stavke slovenskega delavstva, med veliko železničarsko stavko aprila leta 1920 pa je bil vodja ožjega stavkovnega odbora za Slovenijo. Sodeloval je pri ustanavljanju komunistične stranke v Sloveniji ter bil poslanec komunistične liste v ustavodajni skupščini Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Med drugo svetovno vojno je sodeloval v osvobodilnem gibanju. Marcel Žorga se je rodil na današnji dan leta 1883 v Ljubljani.
—–
Zgodovinar športa DRAGO STEPIŠNIK se je rodil na današnji dan leta 1906 v Polhovem Gradcu. 1930. leta je diplomiral iz geografije in zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1974 je na fakulteti za telesno kulturo v Beogradu doktoriral z disertacijo o razvoju šolske telesne vzgoje na Slovenskem v letih od 1848 do 1914. Pred vojno je bil profesor v Ljubljani, leta 1941 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, nato je bil zaprt, po kapitulaciji Italije pa se je pridružil partizanom.
Po vojni je bil med drugim redni profesor na Visoki šoli za telesno kulturo in njen prvi rektor. Posvetil se je raziskovanju zgodovine športa ter objavil vrsto publikacij in strokovnih razprav o njej. Leta 1963 je postal član mednarodne komisije za zgodovino športa pri Unescu, dvakrat pa je prejel Bloudkovo nagrado. Drago Stepišnik je bil v mladosti tudi član jugoslovanske atletske reprezentance ter aktiven telovadec.
—–
Gledališki in filmski igralec LOJZE POTOKAR se je rodil na današnji dan leta 1902 v Štepanji vasi pri Ljubljani. V prvih dveh desetletjih svojega nastopanja je veljal za najboljšega mojstra majhnih vlog. Že pri 16-ih je začel igrati v Drami Narodnega gledališča v Ljubljani in ji je ostal zvest do konca svoje igralske kariere. Pravo igralsko prerojenje je doživel kot najstarejši član ansambla Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju, saj je odlično zaigral nosilne vloge, po vojni pa se je ta izjemni izpovedovalec človeških usod in neugnani komedijant iz večnega epizodista razvil v izrazitega protagonista.
Enakovredne gledališkim so bile Potokarjeve stvaritve v številnih slovenskih filmih; najprej v prvem, “Na svoji zemlji”, še posebno pa v “Baladi o trobenti in oblaku”. V slednjem je upodobil pretresljivi lik kmeta Temnikarja, ene izmed legendarnih podob novejše slovenske književnosti. Lojze Potokar je veliko nastopal tudi v radijskih igrah.
6269 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Angelik Hribar, Marcel Žorga, Drago Stepišnik, Lojze Potokar
Skladatelj ANGELIK HRIBAR se je izobraževal pri Kamilu Mašku, Antonu Nedvedu (nédvjedu) in Antonu Foersterju. Od leta 1873 je bil zborovodja cerkvenega pevskega zbora v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Bil je soustanovitelj Cecilijinega društva, 27 let pa je poučeval na orglarski šoli. Njegove skladbe so ljudsko obarvane, sočne in živahne ter po večini homofone, cecilijanska načela pa se razločneje kažejo predvsem v njegovih latinskih mašah. Angelik Hribar se je rodil na današnji dan leta 1843 v Zgornjem Tuhinju.
—–
Politik MARCEL ŽORGA je po končani obrtni šoli na Dunaju delal v Ljubljani kot ključavničar in strojevodja na južni železnici, nato pa je bil strojnik v različnih slovenskih in hrvaških tovarnah. Leta 1917 je postal član izvršnega odbora Jugoslovanske socialnodemokratske stranke, dve leti pozneje je bil med vodji splošne stavke slovenskega delavstva, med veliko železničarsko stavko aprila leta 1920 pa je bil vodja ožjega stavkovnega odbora za Slovenijo. Sodeloval je pri ustanavljanju komunistične stranke v Sloveniji ter bil poslanec komunistične liste v ustavodajni skupščini Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Med drugo svetovno vojno je sodeloval v osvobodilnem gibanju. Marcel Žorga se je rodil na današnji dan leta 1883 v Ljubljani.
—–
Zgodovinar športa DRAGO STEPIŠNIK se je rodil na današnji dan leta 1906 v Polhovem Gradcu. 1930. leta je diplomiral iz geografije in zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1974 je na fakulteti za telesno kulturo v Beogradu doktoriral z disertacijo o razvoju šolske telesne vzgoje na Slovenskem v letih od 1848 do 1914. Pred vojno je bil profesor v Ljubljani, leta 1941 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, nato je bil zaprt, po kapitulaciji Italije pa se je pridružil partizanom.
Po vojni je bil med drugim redni profesor na Visoki šoli za telesno kulturo in njen prvi rektor. Posvetil se je raziskovanju zgodovine športa ter objavil vrsto publikacij in strokovnih razprav o njej. Leta 1963 je postal član mednarodne komisije za zgodovino športa pri Unescu, dvakrat pa je prejel Bloudkovo nagrado. Drago Stepišnik je bil v mladosti tudi član jugoslovanske atletske reprezentance ter aktiven telovadec.
—–
Gledališki in filmski igralec LOJZE POTOKAR se je rodil na današnji dan leta 1902 v Štepanji vasi pri Ljubljani. V prvih dveh desetletjih svojega nastopanja je veljal za najboljšega mojstra majhnih vlog. Že pri 16-ih je začel igrati v Drami Narodnega gledališča v Ljubljani in ji je ostal zvest do konca svoje igralske kariere. Pravo igralsko prerojenje je doživel kot najstarejši član ansambla Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju, saj je odlično zaigral nosilne vloge, po vojni pa se je ta izjemni izpovedovalec človeških usod in neugnani komedijant iz večnega epizodista razvil v izrazitega protagonista.
Enakovredne gledališkim so bile Potokarjeve stvaritve v številnih slovenskih filmih; najprej v prvem, “Na svoji zemlji”, še posebno pa v “Baladi o trobenti in oblaku”. V slednjem je upodobil pretresljivi lik kmeta Temnikarja, ene izmed legendarnih podob novejše slovenske književnosti. Lojze Potokar je veliko nastopal tudi v radijskih igrah.
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov