Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
1. dan pomladi, Josip Godina, Drago Švajger, Primož Ramovš, Dušan Pirjevec
Na severni Zemljini polobli je pomlad letni čas med pomladanskim enakonočjem ali ekvinokcijem in poletnim solsticijem. Astronomsko nastopi takrat, ko Sonce na svoji navidezni poti med zvezdami doseže nebesni ekvator. Takrat sta dan in noč na vsej Zemlji enako dolga, vsak po dvanajst ur. Zaradi nepopolne usklajenosti uradnega koledarja z astronomskim dogajanjem se pomlad ne začne vsako leto ob istem času oziroma na isti dan v mesecu marcu.
Letos, na primer, se bo koledarska pomlad začela že danes dve minuti pred deseto uro zvečer in ne šele 21 marca, kot se to zgodi največkrat. Končala se bo 20. junija ob 21. uri in 44 minut.
—–
JOSIP GODINA, eden izmed prvih slovenskih časnikarskih poročevalcev s Tržaškega, je v slovensko javno življenje stopil z izdajo Koledarčka za leto 1853 in drobno publikacijo o cesarju Francu Jožefu. Napisal je tudi obsežno zgodovino Trsta; sicer nekritično, vendar pomembno, saj je v njej kot prvi Slovenec polemiziral z italijanskimi zgodovinarji. Josip Godina se je rodil na današnji dan leta 1808 v Trstu.
—–
Zdravnik DRAGO ŠVAJGER je diplomiral na medicinski fakulteti v Zagrebu. Leta 1928 je začel delati v Šlajmerjevem domu v Ljubljani, hkrati pa je imel zasebno ordinacijo za bolezni ušes, nosu in grla. Po drugi svetovni vojni je med drugim vodil poliklinično službo pri kliničnih bolnišnicah v Ljubljani. Bil je eden izmed ustanoviteljev slovenske otorinolaringologije (veje medicine, ki se ukvarja z boleznimi žrela, grla, nosu ter obnosnih votlin in žlez) ter je v stroki uveljavljal slovensko strokovno izrazoslovje. Drago Švajger se je rodil na današnji dan leta 1898 v Črnomlju.
—–
PRIMOŽA RAMOVŠA uvrščajo med najpomembnejše glasbene ustvarjalce 20. stoletja na Slovenskem. Čeprav se je njegovo ustvarjalno delo nanašalo predvsem na orkestralno, koncertno in komorno ter solistično instrumentalno glasbo, je bil kot eden izmed učencev Slavka Osterca in njegov zadnji diplomant najuspešnejši in najprodornejši v iskanju novega.
V ustvarjalnem pogledu se je Ramovš najprej navezal na neoklasicizem in barok, nato pa je po krajšem obdobju dodekafonije in totalne organizacije zvočnega gradiva v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja sprejel najnovejša glasbena iskanja. Bil je izjemno plodovit ustvarjalec, preizkusil se je na skoraj vseh oblikovnih in vsebinskih glasbenih področjih in ustvaril številna antologijska dela trajne vrednosti. Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
DUŠAN PIRJEVEC, zgodovinar, teoretik in publicist, se je med študijem razvil v literarnega znanstvenika empirično-historične smeri in se odmikal od revolucionarne ideologije. Raziskoval je slovensko moderno in njene zveze s svetovno književnostjo. V javnosti so močno odmevale njegove kritike in polemike, še zlasti polemiki z Dobrico Čosićem o narodnostnem vprašanju in s sodelavci revije Perspektive o njihovi idejni in kulturni usmeritvi.
Razvil je tezo o zavrtem gibanju slovenskega naroda ter jo povezal z razlago strukturno-razvojnih značilnosti slovenske literature. S svojimi pogledi je imel velik vpliv na mlajše literarne teoretike, kritike in publiciste, zastopniki vladajoče ideologije in del tradicionalno usmerjene humanistične inteligence pa so ga ostro zavračali. Dušan Pirjevec se je rodil na današnji dan leta 1921 v Solkanu.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
1. dan pomladi, Josip Godina, Drago Švajger, Primož Ramovš, Dušan Pirjevec
Na severni Zemljini polobli je pomlad letni čas med pomladanskim enakonočjem ali ekvinokcijem in poletnim solsticijem. Astronomsko nastopi takrat, ko Sonce na svoji navidezni poti med zvezdami doseže nebesni ekvator. Takrat sta dan in noč na vsej Zemlji enako dolga, vsak po dvanajst ur. Zaradi nepopolne usklajenosti uradnega koledarja z astronomskim dogajanjem se pomlad ne začne vsako leto ob istem času oziroma na isti dan v mesecu marcu.
Letos, na primer, se bo koledarska pomlad začela že danes dve minuti pred deseto uro zvečer in ne šele 21 marca, kot se to zgodi največkrat. Končala se bo 20. junija ob 21. uri in 44 minut.
—–
JOSIP GODINA, eden izmed prvih slovenskih časnikarskih poročevalcev s Tržaškega, je v slovensko javno življenje stopil z izdajo Koledarčka za leto 1853 in drobno publikacijo o cesarju Francu Jožefu. Napisal je tudi obsežno zgodovino Trsta; sicer nekritično, vendar pomembno, saj je v njej kot prvi Slovenec polemiziral z italijanskimi zgodovinarji. Josip Godina se je rodil na današnji dan leta 1808 v Trstu.
—–
Zdravnik DRAGO ŠVAJGER je diplomiral na medicinski fakulteti v Zagrebu. Leta 1928 je začel delati v Šlajmerjevem domu v Ljubljani, hkrati pa je imel zasebno ordinacijo za bolezni ušes, nosu in grla. Po drugi svetovni vojni je med drugim vodil poliklinično službo pri kliničnih bolnišnicah v Ljubljani. Bil je eden izmed ustanoviteljev slovenske otorinolaringologije (veje medicine, ki se ukvarja z boleznimi žrela, grla, nosu ter obnosnih votlin in žlez) ter je v stroki uveljavljal slovensko strokovno izrazoslovje. Drago Švajger se je rodil na današnji dan leta 1898 v Črnomlju.
—–
PRIMOŽA RAMOVŠA uvrščajo med najpomembnejše glasbene ustvarjalce 20. stoletja na Slovenskem. Čeprav se je njegovo ustvarjalno delo nanašalo predvsem na orkestralno, koncertno in komorno ter solistično instrumentalno glasbo, je bil kot eden izmed učencev Slavka Osterca in njegov zadnji diplomant najuspešnejši in najprodornejši v iskanju novega.
V ustvarjalnem pogledu se je Ramovš najprej navezal na neoklasicizem in barok, nato pa je po krajšem obdobju dodekafonije in totalne organizacije zvočnega gradiva v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja sprejel najnovejša glasbena iskanja. Bil je izjemno plodovit ustvarjalec, preizkusil se je na skoraj vseh oblikovnih in vsebinskih glasbenih področjih in ustvaril številna antologijska dela trajne vrednosti. Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
DUŠAN PIRJEVEC, zgodovinar, teoretik in publicist, se je med študijem razvil v literarnega znanstvenika empirično-historične smeri in se odmikal od revolucionarne ideologije. Raziskoval je slovensko moderno in njene zveze s svetovno književnostjo. V javnosti so močno odmevale njegove kritike in polemike, še zlasti polemiki z Dobrico Čosićem o narodnostnem vprašanju in s sodelavci revije Perspektive o njihovi idejni in kulturni usmeritvi.
Razvil je tezo o zavrtem gibanju slovenskega naroda ter jo povezal z razlago strukturno-razvojnih značilnosti slovenske literature. S svojimi pogledi je imel velik vpliv na mlajše literarne teoretike, kritike in publiciste, zastopniki vladajoče ideologije in del tradicionalno usmerjene humanistične inteligence pa so ga ostro zavračali. Dušan Pirjevec se je rodil na današnji dan leta 1921 v Solkanu.
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov