Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Božidar Jakac, Mara Bešter, Ondina Otta Klasinc, zakon o univerzi v Ljubljani
Slikar in grafik Božidar Jakac je študiral na akademiji v Pragi, potem pa je bil profesor risanja na gimnaziji v Ljubljani. Študijsko je potoval po Evropi, Afriki in Združenih državah Amerike. Od leta 1943 je bil v partizanih in je s svojimi deli postal kronist osvobodilne vojne. Po vojni je bil profesor za grafiko in rektor na akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, leta 1949 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, bil pa je tudi član več tujih akademij. Imel je približno 200 samostojnih razstav in je dobil vrsto priznanj, med njimi nagrado Avnoja in štirikrat Prešernovo.
Božidar Jakac je ustvaril enega najbogatejših opusov slik, grafik in risb, bil je najplodovitejši slovenski portretist, risal pa je tudi krajino, predvsem svojo rojstno Dolenjsko. Svojo dobo in zgodovinske dogodke je dokumentiral tudi s fotografijo in filmskimi zapisi. Ukvarjal se je še z ilustracijo, drobno grafiko in oblikovanjem znamk. Njegovo delo sta sprva zaznamovala lirični impresionizem in simbolizem, pozneje pa ekspresionizem in končno lirično občuteni realizem. Božidar Jakac se je rodil na današnji dan leta 1899 v Novem mestu.
——–
Na današnji dan leta 1919 pa je bil v Začasnem narodnem predstavništvu le sprejet “zakon o univerzi v Ljubljani”. Za oblikovanje in sprejetje tega zakona je bil najbolj zaslužen poverjenik za uk in bogočastje pri Narodni vladi doktor Karel Verstovšek. Leta 1919 je bilo ustanovljeno pet fakultet: teološka, pravna, filozofska, tehniška in medicinska. Predavanja so se po večini začela decembra istega leta, vpisanih pa je bilo približno 900 študentov.
—–
Mara Bešter je pred 60 leti postala prva slovenska doktorica ekonomskih znanosti in redna profesorica za statistiko na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Leta 1982 je bila izvoljena za sodnico ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije, kot strokovnjakinja pa je bila med drugim članica republiškega sveta za družbeni razvoj in ekonomsko politiko ter članica jugoslovanske delegacije na zasedanjih Mednarodne organizacije dela. Po koncu druge svetovne vojne je bila poslanka prve slovenske in zvezne skupščine.
Raziskovalno se je ukvarjala z novim sistemom družbenih dejavnosti, biološko reprodukcijo in položajem žensk ter kazalci družbene reprodukcije. Zaslužna profesorica ljubljanske univerze Mara Bešter se je rodila na današnji dan leta 1922 v Kamniku.
—–
Leta 1924 se je v Trstu rodila operna pevka in sopranistka Ondina Otta Klasinc. Študij petja je končala v rojstnem mestu, po uspehu na prvem povojnem tekmovanju pevcev v Trstu pa je leta 1946 prejela ponudbo za svoj prvi angažma v opernem gledališču v Ljubljani. Debitirala je z vlogo Rozine v Rossinijevem Seviljskem brivcu. Po delu v ljubljanski operni hiši je odšla v Milano; tam je od leta 1951 kot svobodna umetnica gostovala skoraj po vsem svetu. Od leta 1958 do leta 1972 je bila prvakinja mariborske Opere, nato pa se je posvetila pedagoškemu delu. Repertoar Ondine Otte Klasinc je obsegal več kot 60 vlog iz italijanskega, francoskega, nemškega in slovanskega klasičnega repertoarja. Za svoje delo je prejela številne ugledne domače in tuje nagrade ter priznanja, med drugim leta 1967 nagrado Prešernovega sklada ter leta 2011 najvišje slovensko stanovsko priznanje na področju glasbene umetnosti – Betettovo nagrado.
Po njej se imenuje tudi mednarodno tekmovanje mladih opernih pevcev, ki ga od leta 1999 organizirajo v Mariboru.
6269 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Božidar Jakac, Mara Bešter, Ondina Otta Klasinc, zakon o univerzi v Ljubljani
Slikar in grafik Božidar Jakac je študiral na akademiji v Pragi, potem pa je bil profesor risanja na gimnaziji v Ljubljani. Študijsko je potoval po Evropi, Afriki in Združenih državah Amerike. Od leta 1943 je bil v partizanih in je s svojimi deli postal kronist osvobodilne vojne. Po vojni je bil profesor za grafiko in rektor na akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, leta 1949 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, bil pa je tudi član več tujih akademij. Imel je približno 200 samostojnih razstav in je dobil vrsto priznanj, med njimi nagrado Avnoja in štirikrat Prešernovo.
Božidar Jakac je ustvaril enega najbogatejših opusov slik, grafik in risb, bil je najplodovitejši slovenski portretist, risal pa je tudi krajino, predvsem svojo rojstno Dolenjsko. Svojo dobo in zgodovinske dogodke je dokumentiral tudi s fotografijo in filmskimi zapisi. Ukvarjal se je še z ilustracijo, drobno grafiko in oblikovanjem znamk. Njegovo delo sta sprva zaznamovala lirični impresionizem in simbolizem, pozneje pa ekspresionizem in končno lirično občuteni realizem. Božidar Jakac se je rodil na današnji dan leta 1899 v Novem mestu.
——–
Na današnji dan leta 1919 pa je bil v Začasnem narodnem predstavništvu le sprejet “zakon o univerzi v Ljubljani”. Za oblikovanje in sprejetje tega zakona je bil najbolj zaslužen poverjenik za uk in bogočastje pri Narodni vladi doktor Karel Verstovšek. Leta 1919 je bilo ustanovljeno pet fakultet: teološka, pravna, filozofska, tehniška in medicinska. Predavanja so se po večini začela decembra istega leta, vpisanih pa je bilo približno 900 študentov.
—–
Mara Bešter je pred 60 leti postala prva slovenska doktorica ekonomskih znanosti in redna profesorica za statistiko na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Leta 1982 je bila izvoljena za sodnico ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije, kot strokovnjakinja pa je bila med drugim članica republiškega sveta za družbeni razvoj in ekonomsko politiko ter članica jugoslovanske delegacije na zasedanjih Mednarodne organizacije dela. Po koncu druge svetovne vojne je bila poslanka prve slovenske in zvezne skupščine.
Raziskovalno se je ukvarjala z novim sistemom družbenih dejavnosti, biološko reprodukcijo in položajem žensk ter kazalci družbene reprodukcije. Zaslužna profesorica ljubljanske univerze Mara Bešter se je rodila na današnji dan leta 1922 v Kamniku.
—–
Leta 1924 se je v Trstu rodila operna pevka in sopranistka Ondina Otta Klasinc. Študij petja je končala v rojstnem mestu, po uspehu na prvem povojnem tekmovanju pevcev v Trstu pa je leta 1946 prejela ponudbo za svoj prvi angažma v opernem gledališču v Ljubljani. Debitirala je z vlogo Rozine v Rossinijevem Seviljskem brivcu. Po delu v ljubljanski operni hiši je odšla v Milano; tam je od leta 1951 kot svobodna umetnica gostovala skoraj po vsem svetu. Od leta 1958 do leta 1972 je bila prvakinja mariborske Opere, nato pa se je posvetila pedagoškemu delu. Repertoar Ondine Otte Klasinc je obsegal več kot 60 vlog iz italijanskega, francoskega, nemškega in slovanskega klasičnega repertoarja. Za svoje delo je prejela številne ugledne domače in tuje nagrade ter priznanja, med drugim leta 1967 nagrado Prešernovega sklada ter leta 2011 najvišje slovensko stanovsko priznanje na področju glasbene umetnosti – Betettovo nagrado.
Po njej se imenuje tudi mednarodno tekmovanje mladih opernih pevcev, ki ga od leta 1999 organizirajo v Mariboru.
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem
Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesarjev privilegij meščanom Radgone Dediščina diplomata in egiptologa Svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Oče in sin – inovatorja v glasbi Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov