Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca, »Štajerski pritepenec« - deželni glavar Kranjske, zoolog, ki je odkopaval Neveljskega mamuta, partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah
Slikar Franc Mihael Strauss sodi med poglavitne predstavnike baročnega slikarstva pri nas. V pisnih virih je bil prvič omenjen leta 1713, in sicer že kot uveljavljen slikar. Slikal je na Štajerskem in Koroškem, največ oltarne podobe, krajine in portrete. Bil je izrazit baročni eklektik s severnjaškim občutkom za pretiravanje. Zanj sta značilni patetična gestikulacija in prenapeta mimika, ublažena s skromno lepotno idealizacijo glavnih oseb. Njegov opus – 29 ohranjenih slik – lahko razdelimo na dva dela. V prvem obdobju je upodabljal predvsem ljudi, v drugem pa je slikal monumentalnejša in ekspresivnejša dela. Franc Mihael Strauss se je rodil leta 1674 v uveljavljeni slikarski družini v Slovenj Gradcu.
__________
Leta 1871 je dunajska vlada Karla Sigmunda grofa Hohenwarta za deželnega glavarja na Kranjskem imenovala pravnika, pesnika in politika dr. Radoslava Razlaga. Štajerski rojak iz Radoslavcev pri Mali Nedelji je tako postal prvi Slovenec na tem položaju. Imenovanje na Kranjskem ni naletelo na dober odmev. Najbolj sta se čutila prizadeta Janez Bleiweis in Etbin Henrik Costa, slednji je sam upal na ta položaj; Valentin Zarnik pa je bil mnenja, da je to imenovanje »žaljivo za Kranjce«. Na njihovo veliko zadovoljstvo je »štajerski pritepenec« zasedal to mesto samo nekaj dni več kot tri mesece – do padca Hohenwartove vlade decembra istega leta, ko je Razlaga zamenjal kranjski Nemec, grof Aleksander Turjaški oziroma Alexander von Auersperg.
Razlag je bil pred tem deželnozborski poslanec na Štajerskem in priljubljen taborski govornik. Na začetku leta 1865 je bil kot prvi Slovenec izvoljen v Štajerski deželni zbor. Tam je skupaj z Nemcem Mihaelom Hermannom in kasneje z Josipom Vošnjakom odločno nastopal za narodne pravice štajerskih Slovencev in zagovarjal federalno ureditev habsburške Avstrije. Bil je tudi pesnik in prozaist. Leta 1874 je predlagal ustanovitev mednarodne univerze v Ljubljani, na kateri bi potekala predavanja v slovenščini, nemščini, italijanščini in ilirščini, ker da je za tako majhen narod, kot smo Slovenci, lastna univerza neuresničljiva.
__________
Leta 1885 se je v Ljubljani rodil zoolog Fran Kos. V Ljubljani je končal učiteljišče, nato je med drugim poučeval v Trstu in na tamkajšnji zoološki postaji kot pomožni asistent raziskoval morsko favno. Vmes je leta 1920 na Dunaju doktoriral iz naravoslovja. Leta 1944 je bil imenovan za ravnatelja Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. Fran Kos je znan tudi kot raziskovalec, ki je našel ostanke losa in leta 1938 ostanke mamuta v Nevljah blizu Kamnika.
__________
11. septembra 1944 je imel dobre tri mesece prej v Gravini v Italiji ustanovljen Pevski zbor narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije Srečko Kosovel svoj prvi koncert v Teatro Niccolo Puccini v Bariju. Njegov dirigent je bil Rado Simoniti, korepetitorja pa Vlado Golob in Filip Bernard. Po prepričljivem nastopu in izrednem odzivu so sledili koncerti po zavezniških bazah in vojaških bolnišnicah. 17. oktobra so se s koncertom v Quassanu poslovili od Italije in se vrnili v domovino. Svojo uspešno pot na Primorsko so začeli s koncerti na Visu, v Šibeniku in Splitu, Dubrovniku, Trebinju, Cetinju, Baru in Skadru. Leta 1945 so najprej nastopili v Bitoli in v Beogradu, prvi koncert na slovenskih tleh pa je imel zbor Srečka Kosovela maja pred 75. leti v Mariboru.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca, »Štajerski pritepenec« - deželni glavar Kranjske, zoolog, ki je odkopaval Neveljskega mamuta, partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah
Slikar Franc Mihael Strauss sodi med poglavitne predstavnike baročnega slikarstva pri nas. V pisnih virih je bil prvič omenjen leta 1713, in sicer že kot uveljavljen slikar. Slikal je na Štajerskem in Koroškem, največ oltarne podobe, krajine in portrete. Bil je izrazit baročni eklektik s severnjaškim občutkom za pretiravanje. Zanj sta značilni patetična gestikulacija in prenapeta mimika, ublažena s skromno lepotno idealizacijo glavnih oseb. Njegov opus – 29 ohranjenih slik – lahko razdelimo na dva dela. V prvem obdobju je upodabljal predvsem ljudi, v drugem pa je slikal monumentalnejša in ekspresivnejša dela. Franc Mihael Strauss se je rodil leta 1674 v uveljavljeni slikarski družini v Slovenj Gradcu.
__________
Leta 1871 je dunajska vlada Karla Sigmunda grofa Hohenwarta za deželnega glavarja na Kranjskem imenovala pravnika, pesnika in politika dr. Radoslava Razlaga. Štajerski rojak iz Radoslavcev pri Mali Nedelji je tako postal prvi Slovenec na tem položaju. Imenovanje na Kranjskem ni naletelo na dober odmev. Najbolj sta se čutila prizadeta Janez Bleiweis in Etbin Henrik Costa, slednji je sam upal na ta položaj; Valentin Zarnik pa je bil mnenja, da je to imenovanje »žaljivo za Kranjce«. Na njihovo veliko zadovoljstvo je »štajerski pritepenec« zasedal to mesto samo nekaj dni več kot tri mesece – do padca Hohenwartove vlade decembra istega leta, ko je Razlaga zamenjal kranjski Nemec, grof Aleksander Turjaški oziroma Alexander von Auersperg.
Razlag je bil pred tem deželnozborski poslanec na Štajerskem in priljubljen taborski govornik. Na začetku leta 1865 je bil kot prvi Slovenec izvoljen v Štajerski deželni zbor. Tam je skupaj z Nemcem Mihaelom Hermannom in kasneje z Josipom Vošnjakom odločno nastopal za narodne pravice štajerskih Slovencev in zagovarjal federalno ureditev habsburške Avstrije. Bil je tudi pesnik in prozaist. Leta 1874 je predlagal ustanovitev mednarodne univerze v Ljubljani, na kateri bi potekala predavanja v slovenščini, nemščini, italijanščini in ilirščini, ker da je za tako majhen narod, kot smo Slovenci, lastna univerza neuresničljiva.
__________
Leta 1885 se je v Ljubljani rodil zoolog Fran Kos. V Ljubljani je končal učiteljišče, nato je med drugim poučeval v Trstu in na tamkajšnji zoološki postaji kot pomožni asistent raziskoval morsko favno. Vmes je leta 1920 na Dunaju doktoriral iz naravoslovja. Leta 1944 je bil imenovan za ravnatelja Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani. Fran Kos je znan tudi kot raziskovalec, ki je našel ostanke losa in leta 1938 ostanke mamuta v Nevljah blizu Kamnika.
__________
11. septembra 1944 je imel dobre tri mesece prej v Gravini v Italiji ustanovljen Pevski zbor narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije Srečko Kosovel svoj prvi koncert v Teatro Niccolo Puccini v Bariju. Njegov dirigent je bil Rado Simoniti, korepetitorja pa Vlado Golob in Filip Bernard. Po prepričljivem nastopu in izrednem odzivu so sledili koncerti po zavezniških bazah in vojaških bolnišnicah. 17. oktobra so se s koncertom v Quassanu poslovili od Italije in se vrnili v domovino. Svojo uspešno pot na Primorsko so začeli s koncerti na Visu, v Šibeniku in Splitu, Dubrovniku, Trebinju, Cetinju, Baru in Skadru. Leta 1945 so najprej nastopili v Bitoli in v Beogradu, prvi koncert na slovenskih tleh pa je imel zbor Srečka Kosovela maja pred 75. leti v Mariboru.
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem
Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesarjev privilegij meščanom Radgone Dediščina diplomata in egiptologa Svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov