Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nedelja, 6.december

06.12.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor, Friderik tretji v Ljubljani ustanovi škofijo, vodilni strokovnjak za jeklene konstrukcije, Celje dobi poklicno mestno gledališče

6. decembra 1461 je cesar Friderik tretji podpisal ustanovno listino za ljubljan-sko škofijo. Papež Pij II. jo je kanonično potrdil 6. septembra 1462 ter jo čez štiri dni neposredno podredil papežu. Cesar si je pridržal pravico imenovanja ljubljanskih škofov in enajstih kanonikov v dvanajstčlanskem stolnem kapitlju. Po letu 1533 so imeli ljubljanski škofje pravico do knežjega naslova. Do reform Jožefa II. je imela poleg Kranjske tudi več župnij na Koroškem, Štajerskem in na hrvaški strani Gorjancev. V obdobju jožefinskih reform je škofija obsegala ljubljansko in novomeško okrožje. V obdobju med letoma 1787 in 1807 je bila prvič sedež nadškofije in metropolije za jugovzhodni del habsburške monarhije. V nadškofijo jo je decembra 1961 vnovič povzdignil papež Janez XXIII in za prvega nadškofa imenoval Antona Vovka. Metropolija pa je postala pod pape-žem Pavlom VI – sedem let pozneje.

Gradbenik Miloš Marinček, strokovnjak za kovinske konstrukcije je leta 1945 doktoriral na visoki tehniški šoli na Dunaju ter bil po prisilni izselitvi v Srbijo zaposlen v železniških delavnicah v Nišu. Od leta 1947 je bil profesor na fakul-teti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani ter gostujoči profesor na nekaterih ameriških univerzah ter v Gradcu v Avstriji. V zvezi z ekspertnim delom za več jugoslovanskih hidroelektrarn je ustanovil Inštitut za jeklene kon-strukcije z laboratorijem za varjenje, ki se je pozneje razvil v samostojni univer-zitetni inštitut. Ukvarjal se je s konstrukcijami iz jekla in aluminija, raziskovalne dosežke pa objavljal v domačih in tujih strokovnih časopisih. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v okviru Mednarodne organizacije za standardizaci-jo veliko posvečal uvajanju novih evropskih standardov v gradbeništvo ter je veljal za vodilnega jugoslovanskega strokovnjaka za jeklene konstrukcije. Miloš Marinček, častni član več strokovnih zvez ter zaslužni profesor ljubljanske uni-verze, se je rodil leta 1918 v Trstu.

Zgodaj popoldne 6. decembra 1944 je 80 bombnikov 461. bombniške skupine zračnih sil ZDA bombardiralo Maribor. Na mesto so po nemških podatkih od-vrgli 540 težkih in 280 srednje težkih razstrelilnih bomb, vmes tri s poznejšim vžigom. Ubitih je bilo 43 ljudi, ranjenih je bilo 30. Streho nad glavo so izgubili 404 ljudje, porušenih je bilo 41 stanovanjskih zgradb. Bombe so med drugim zadele kadetnico, današnji Center vojaškega šolstva Slovenske vojske, ter stavbo današnje Mestne občine Maribor. Med obrambo je nemško protiletalsko topniš-tvo zadelo devet letal in sestrelilo bombnik B17, iz katerega so slovenski parti-zani rešili tri člane posadke.

Leta 1950 je bilo v Celju ustanovljeno poklicno mestno gledališče, ki nadaljuje staro mestno gledališko tradicijo. Prva premiera poklicnega ansambla je bila 17. marca 1951, in sicer uprizoritev Mire Puc Mihelič Operacija v režiji Toneta Zorka. Prva in edina zaposlena igralka v sezoni 1950/51 je bila Nada Božič. Pri-zadevanja za ustanovitev poklicnega gledališča so bila v Celju živa že po prvi svetovni vojni, ko so bili na tamkajšnjem gledališkem odru odigrani Legionarji, po dobrega pol stoletja prva predstava v slovenskem jeziku. Številnim posame-znikom, ki so si prizadevali, da bi gledališče v Celju postalo poklicno in s stal-nim ansamblom, je to dokončno uspelo šele pred 70 leti, ko je Mestni ljudski odbor izdal odlok o ustanovitvi Mestnega gledališča, ki se je sedem let pozneje preimenovalo v Slovensko ljudsko gledališče Celje. Sicer pa zametki celjskega gledališča segajo v leto 1791, ko so v mestu po večini nastopali amaterji oziro-ma potujoče igralske skupine, predstave pa so služile le za zabavo meščanstva. Povod za prvo predstavo v slovenskem jeziku v Celju ima širši zgodovinski okvir, saj so septembra 1849 odprli železniško progo Celje–Ljubljana. Linhar-tova Županova Micka je bila tako v poslopju današnjega gledališča prvič upri-zorjena leta 1849.


Na današnji dan

6267 epizod

Na današnji dan

6267 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Nedelja, 6.december

06.12.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor, Friderik tretji v Ljubljani ustanovi škofijo, vodilni strokovnjak za jeklene konstrukcije, Celje dobi poklicno mestno gledališče

6. decembra 1461 je cesar Friderik tretji podpisal ustanovno listino za ljubljan-sko škofijo. Papež Pij II. jo je kanonično potrdil 6. septembra 1462 ter jo čez štiri dni neposredno podredil papežu. Cesar si je pridržal pravico imenovanja ljubljanskih škofov in enajstih kanonikov v dvanajstčlanskem stolnem kapitlju. Po letu 1533 so imeli ljubljanski škofje pravico do knežjega naslova. Do reform Jožefa II. je imela poleg Kranjske tudi več župnij na Koroškem, Štajerskem in na hrvaški strani Gorjancev. V obdobju jožefinskih reform je škofija obsegala ljubljansko in novomeško okrožje. V obdobju med letoma 1787 in 1807 je bila prvič sedež nadškofije in metropolije za jugovzhodni del habsburške monarhije. V nadškofijo jo je decembra 1961 vnovič povzdignil papež Janez XXIII in za prvega nadškofa imenoval Antona Vovka. Metropolija pa je postala pod pape-žem Pavlom VI – sedem let pozneje.

Gradbenik Miloš Marinček, strokovnjak za kovinske konstrukcije je leta 1945 doktoriral na visoki tehniški šoli na Dunaju ter bil po prisilni izselitvi v Srbijo zaposlen v železniških delavnicah v Nišu. Od leta 1947 je bil profesor na fakul-teti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani ter gostujoči profesor na nekaterih ameriških univerzah ter v Gradcu v Avstriji. V zvezi z ekspertnim delom za več jugoslovanskih hidroelektrarn je ustanovil Inštitut za jeklene kon-strukcije z laboratorijem za varjenje, ki se je pozneje razvil v samostojni univer-zitetni inštitut. Ukvarjal se je s konstrukcijami iz jekla in aluminija, raziskovalne dosežke pa objavljal v domačih in tujih strokovnih časopisih. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v okviru Mednarodne organizacije za standardizaci-jo veliko posvečal uvajanju novih evropskih standardov v gradbeništvo ter je veljal za vodilnega jugoslovanskega strokovnjaka za jeklene konstrukcije. Miloš Marinček, častni član več strokovnih zvez ter zaslužni profesor ljubljanske uni-verze, se je rodil leta 1918 v Trstu.

Zgodaj popoldne 6. decembra 1944 je 80 bombnikov 461. bombniške skupine zračnih sil ZDA bombardiralo Maribor. Na mesto so po nemških podatkih od-vrgli 540 težkih in 280 srednje težkih razstrelilnih bomb, vmes tri s poznejšim vžigom. Ubitih je bilo 43 ljudi, ranjenih je bilo 30. Streho nad glavo so izgubili 404 ljudje, porušenih je bilo 41 stanovanjskih zgradb. Bombe so med drugim zadele kadetnico, današnji Center vojaškega šolstva Slovenske vojske, ter stavbo današnje Mestne občine Maribor. Med obrambo je nemško protiletalsko topniš-tvo zadelo devet letal in sestrelilo bombnik B17, iz katerega so slovenski parti-zani rešili tri člane posadke.

Leta 1950 je bilo v Celju ustanovljeno poklicno mestno gledališče, ki nadaljuje staro mestno gledališko tradicijo. Prva premiera poklicnega ansambla je bila 17. marca 1951, in sicer uprizoritev Mire Puc Mihelič Operacija v režiji Toneta Zorka. Prva in edina zaposlena igralka v sezoni 1950/51 je bila Nada Božič. Pri-zadevanja za ustanovitev poklicnega gledališča so bila v Celju živa že po prvi svetovni vojni, ko so bili na tamkajšnjem gledališkem odru odigrani Legionarji, po dobrega pol stoletja prva predstava v slovenskem jeziku. Številnim posame-znikom, ki so si prizadevali, da bi gledališče v Celju postalo poklicno in s stal-nim ansamblom, je to dokončno uspelo šele pred 70 leti, ko je Mestni ljudski odbor izdal odlok o ustanovitvi Mestnega gledališča, ki se je sedem let pozneje preimenovalo v Slovensko ljudsko gledališče Celje. Sicer pa zametki celjskega gledališča segajo v leto 1791, ko so v mestu po večini nastopali amaterji oziro-ma potujoče igralske skupine, predstave pa so služile le za zabavo meščanstva. Povod za prvo predstavo v slovenskem jeziku v Celju ima širši zgodovinski okvir, saj so septembra 1849 odprli železniško progo Celje–Ljubljana. Linhar-tova Županova Micka je bila tako v poslopju današnjega gledališča prvič upri-zorjena leta 1849.


17.02.2023

24. februar - »141 metrov! Svetovni rekord, Jože Šlibar, Jugoslavija!«

Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.02.2023

23. februar - agronom Josip Zidanšek in delo na področju reje živali

Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji


17.02.2023

22. februar - pred 200 leti se je rodil Arnold Rikli, začetnik modernega turizma na Bledu

Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.02.2023

21. februar - 90 let ljubljanskega Nebotičnika

Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji


17.02.2023

20. februar -  Viktor Parma, pravnik in skladatelj

Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.02.2023

19. februar - 30 let Slovenske škofovske konference 

Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.02.2023

18. februar - pred 100 leti se je rodil Bojan Štih, zapisan gledališču in filmu

Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.02.2023

17. februar - Jožef Krajnc, avtor prvega sistematičnega prikaza avstrijskega civilnega prava

»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.02.2023

16. februar - lakota pospeši pridelavo krompirja

Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo


10.02.2023

15. februar - leta 1952 snežno neurje s plazovi v Posočju

Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila


10.02.2023

14. februar - pred 90 leti je v Ljubljani izšla prva številka revije Sodobnost

Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.02.2023

13. februar - prvi državni rekord v smučarskih skokih – 9 metrov

Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.02.2023

12. februar - Franc Aichholzer in dvojezično šolstvo na Koroškem

Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.02.2023

11. februar - ljubljanski zvonovi v južni Afriki

Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.02.2023

10. februar - Franc Wels, eden od pionirjev letalstva pri nas

Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.02.2023

9. februar - Pavel Kêrnjak in koroško zborovsko izročilo

Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.02.2023

8. februar - pred 100 leti se je rodil slikar in ilustrator Janez Vidic

»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.02.2023

7. februar - ilegalni radio Kričač leta 1942 počastil spomin na Prešerena

»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.02.2023

6. februar - dr. Bogdan Derč in 90 let posvetovalnice za matere z dojenčki v Ljubljani

Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.01.2023

5. februar - prva policistka v Kraljevini Jugoslaviji in kaj je imel pri tem dr. Anton Korošec ?

Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 32 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov