Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor, Friderik tretji v Ljubljani ustanovi škofijo, vodilni strokovnjak za jeklene konstrukcije, Celje dobi poklicno mestno gledališče
6. decembra 1461 je cesar Friderik tretji podpisal ustanovno listino za ljubljan-sko škofijo. Papež Pij II. jo je kanonično potrdil 6. septembra 1462 ter jo čez štiri dni neposredno podredil papežu. Cesar si je pridržal pravico imenovanja ljubljanskih škofov in enajstih kanonikov v dvanajstčlanskem stolnem kapitlju. Po letu 1533 so imeli ljubljanski škofje pravico do knežjega naslova. Do reform Jožefa II. je imela poleg Kranjske tudi več župnij na Koroškem, Štajerskem in na hrvaški strani Gorjancev. V obdobju jožefinskih reform je škofija obsegala ljubljansko in novomeško okrožje. V obdobju med letoma 1787 in 1807 je bila prvič sedež nadškofije in metropolije za jugovzhodni del habsburške monarhije. V nadškofijo jo je decembra 1961 vnovič povzdignil papež Janez XXIII in za prvega nadškofa imenoval Antona Vovka. Metropolija pa je postala pod pape-žem Pavlom VI – sedem let pozneje.
Gradbenik Miloš Marinček, strokovnjak za kovinske konstrukcije je leta 1945 doktoriral na visoki tehniški šoli na Dunaju ter bil po prisilni izselitvi v Srbijo zaposlen v železniških delavnicah v Nišu. Od leta 1947 je bil profesor na fakul-teti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani ter gostujoči profesor na nekaterih ameriških univerzah ter v Gradcu v Avstriji. V zvezi z ekspertnim delom za več jugoslovanskih hidroelektrarn je ustanovil Inštitut za jeklene kon-strukcije z laboratorijem za varjenje, ki se je pozneje razvil v samostojni univer-zitetni inštitut. Ukvarjal se je s konstrukcijami iz jekla in aluminija, raziskovalne dosežke pa objavljal v domačih in tujih strokovnih časopisih. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v okviru Mednarodne organizacije za standardizaci-jo veliko posvečal uvajanju novih evropskih standardov v gradbeništvo ter je veljal za vodilnega jugoslovanskega strokovnjaka za jeklene konstrukcije. Miloš Marinček, častni član več strokovnih zvez ter zaslužni profesor ljubljanske uni-verze, se je rodil leta 1918 v Trstu.
Zgodaj popoldne 6. decembra 1944 je 80 bombnikov 461. bombniške skupine zračnih sil ZDA bombardiralo Maribor. Na mesto so po nemških podatkih od-vrgli 540 težkih in 280 srednje težkih razstrelilnih bomb, vmes tri s poznejšim vžigom. Ubitih je bilo 43 ljudi, ranjenih je bilo 30. Streho nad glavo so izgubili 404 ljudje, porušenih je bilo 41 stanovanjskih zgradb. Bombe so med drugim zadele kadetnico, današnji Center vojaškega šolstva Slovenske vojske, ter stavbo današnje Mestne občine Maribor. Med obrambo je nemško protiletalsko topniš-tvo zadelo devet letal in sestrelilo bombnik B17, iz katerega so slovenski parti-zani rešili tri člane posadke.
Leta 1950 je bilo v Celju ustanovljeno poklicno mestno gledališče, ki nadaljuje staro mestno gledališko tradicijo. Prva premiera poklicnega ansambla je bila 17. marca 1951, in sicer uprizoritev Mire Puc Mihelič Operacija v režiji Toneta Zorka. Prva in edina zaposlena igralka v sezoni 1950/51 je bila Nada Božič. Pri-zadevanja za ustanovitev poklicnega gledališča so bila v Celju živa že po prvi svetovni vojni, ko so bili na tamkajšnjem gledališkem odru odigrani Legionarji, po dobrega pol stoletja prva predstava v slovenskem jeziku. Številnim posame-znikom, ki so si prizadevali, da bi gledališče v Celju postalo poklicno in s stal-nim ansamblom, je to dokončno uspelo šele pred 70 leti, ko je Mestni ljudski odbor izdal odlok o ustanovitvi Mestnega gledališča, ki se je sedem let pozneje preimenovalo v Slovensko ljudsko gledališče Celje. Sicer pa zametki celjskega gledališča segajo v leto 1791, ko so v mestu po večini nastopali amaterji oziro-ma potujoče igralske skupine, predstave pa so služile le za zabavo meščanstva. Povod za prvo predstavo v slovenskem jeziku v Celju ima širši zgodovinski okvir, saj so septembra 1849 odprli železniško progo Celje–Ljubljana. Linhar-tova Županova Micka je bila tako v poslopju današnjega gledališča prvič upri-zorjena leta 1849.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor, Friderik tretji v Ljubljani ustanovi škofijo, vodilni strokovnjak za jeklene konstrukcije, Celje dobi poklicno mestno gledališče
6. decembra 1461 je cesar Friderik tretji podpisal ustanovno listino za ljubljan-sko škofijo. Papež Pij II. jo je kanonično potrdil 6. septembra 1462 ter jo čez štiri dni neposredno podredil papežu. Cesar si je pridržal pravico imenovanja ljubljanskih škofov in enajstih kanonikov v dvanajstčlanskem stolnem kapitlju. Po letu 1533 so imeli ljubljanski škofje pravico do knežjega naslova. Do reform Jožefa II. je imela poleg Kranjske tudi več župnij na Koroškem, Štajerskem in na hrvaški strani Gorjancev. V obdobju jožefinskih reform je škofija obsegala ljubljansko in novomeško okrožje. V obdobju med letoma 1787 in 1807 je bila prvič sedež nadškofije in metropolije za jugovzhodni del habsburške monarhije. V nadškofijo jo je decembra 1961 vnovič povzdignil papež Janez XXIII in za prvega nadškofa imenoval Antona Vovka. Metropolija pa je postala pod pape-žem Pavlom VI – sedem let pozneje.
Gradbenik Miloš Marinček, strokovnjak za kovinske konstrukcije je leta 1945 doktoriral na visoki tehniški šoli na Dunaju ter bil po prisilni izselitvi v Srbijo zaposlen v železniških delavnicah v Nišu. Od leta 1947 je bil profesor na fakul-teti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani ter gostujoči profesor na nekaterih ameriških univerzah ter v Gradcu v Avstriji. V zvezi z ekspertnim delom za več jugoslovanskih hidroelektrarn je ustanovil Inštitut za jeklene kon-strukcije z laboratorijem za varjenje, ki se je pozneje razvil v samostojni univer-zitetni inštitut. Ukvarjal se je s konstrukcijami iz jekla in aluminija, raziskovalne dosežke pa objavljal v domačih in tujih strokovnih časopisih. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v okviru Mednarodne organizacije za standardizaci-jo veliko posvečal uvajanju novih evropskih standardov v gradbeništvo ter je veljal za vodilnega jugoslovanskega strokovnjaka za jeklene konstrukcije. Miloš Marinček, častni član več strokovnih zvez ter zaslužni profesor ljubljanske uni-verze, se je rodil leta 1918 v Trstu.
Zgodaj popoldne 6. decembra 1944 je 80 bombnikov 461. bombniške skupine zračnih sil ZDA bombardiralo Maribor. Na mesto so po nemških podatkih od-vrgli 540 težkih in 280 srednje težkih razstrelilnih bomb, vmes tri s poznejšim vžigom. Ubitih je bilo 43 ljudi, ranjenih je bilo 30. Streho nad glavo so izgubili 404 ljudje, porušenih je bilo 41 stanovanjskih zgradb. Bombe so med drugim zadele kadetnico, današnji Center vojaškega šolstva Slovenske vojske, ter stavbo današnje Mestne občine Maribor. Med obrambo je nemško protiletalsko topniš-tvo zadelo devet letal in sestrelilo bombnik B17, iz katerega so slovenski parti-zani rešili tri člane posadke.
Leta 1950 je bilo v Celju ustanovljeno poklicno mestno gledališče, ki nadaljuje staro mestno gledališko tradicijo. Prva premiera poklicnega ansambla je bila 17. marca 1951, in sicer uprizoritev Mire Puc Mihelič Operacija v režiji Toneta Zorka. Prva in edina zaposlena igralka v sezoni 1950/51 je bila Nada Božič. Pri-zadevanja za ustanovitev poklicnega gledališča so bila v Celju živa že po prvi svetovni vojni, ko so bili na tamkajšnjem gledališkem odru odigrani Legionarji, po dobrega pol stoletja prva predstava v slovenskem jeziku. Številnim posame-znikom, ki so si prizadevali, da bi gledališče v Celju postalo poklicno in s stal-nim ansamblom, je to dokončno uspelo šele pred 70 leti, ko je Mestni ljudski odbor izdal odlok o ustanovitvi Mestnega gledališča, ki se je sedem let pozneje preimenovalo v Slovensko ljudsko gledališče Celje. Sicer pa zametki celjskega gledališča segajo v leto 1791, ko so v mestu po večini nastopali amaterji oziro-ma potujoče igralske skupine, predstave pa so služile le za zabavo meščanstva. Povod za prvo predstavo v slovenskem jeziku v Celju ima širši zgodovinski okvir, saj so septembra 1849 odprli železniško progo Celje–Ljubljana. Linhar-tova Županova Micka je bila tako v poslopju današnjega gledališča prvič upri-zorjena leta 1849.
Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na rojstvo Odrešenika Eden začetnikov narodne prebuje na Primorskem Povezovalec slovenščine in francoščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Arhitekt, pomemben za napredek slovenskega tiska in knjižne opreme Nadškof po radiu vošči božič *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od trojice najizrazitejših pesnikov pred Prešernom Za sodoben pouk matematike in fizike Bolnica Franja sprejme prve ranjence *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški duhovnik, zgodovinar in zbiralec Prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Glasbeni ustvarjalec v Ljubljani, Trstu in Mariboru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Razvoj čipkarstva na Idrijskem Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Pridelava sladkorja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najpomembnejša slikarka Strokovnjak za zaščito industrijske lastnine Režiser prve slovenske televizijske drame *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slavist – Miklošičev študent Veliko ime slovenske operne režije Mednarodna skupnost priznala slovensko državo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Krškem deklice in dečki že leta 1908 v skupnih razredih Namesto župana na čelo Maribora – vladni komisar Kekec, eden najbolj kultnih filmov slovenske kinematografije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Geograf in zgodovinar – začetnik znanstvenega pogleda na turizem Pravnik in rektor ljubljanske univerze Tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz življenja ameriških Slovencev Kostumografka za gledališče in film Madžarski okupator vzpostavil oblast v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi sodobni slovenski knjižni založnik Zaslužni pravnik in diplomat po vojni ne more biti član akademije Raziskovalec ostankov s prehoda iz pozne antike v srednji vek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar, kritik in pesnik Humorist s prodorno satiro Šest pogumnih partizanov vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodno srečanje pri Dobrniču Pesnik, pripovednik, prevajalec in duhovnik Italijanski slovenist napiše knjigo o Otonu Župančiču *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obveščevalna mreža strokovnjaka za promet Izumitelj iz Clevelanda Koncert, ki se je zapisal v zgodovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svobodomislec in razsvetljenec napisal prvi slovenski odrski deli Ustvarjalka tolminskega muzeja Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Prispevek k raziskovanju vesolja
»Teharski plemiči ‒ “spevoigra v treh dejanjih« Raziskovalec preteklosti Celja Prizadevanja za sodoben pouk matematike in fizike Friderik Pregl – Nobelov nagrajenec za kemijo
Delo z otroki s posebnimi potrebami V bojih za severno mejo soborca – med drugo svetovno vojno nasprotnika Poveljnik iz protirevolucionarnega tabora Stavka, ki je zahtevala svobodne sindikate in večstrankarski politični sistem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Novine za Vogrske Slovence” – “Pobožen, drüžbeni, pismeni list” Slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Pred stoletjem v Mariboru odprli prvo umetnostno razstavo Mohorjeva družba se preseli v Celje 90 let od premiere filma Triglavske strmine
Neveljaven email naslov