Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
80. obletnica smrti dr. Antona Korošca – vodilnega slovenskega politika med obema vojnama, 150 let gorenjske železniške proge, humorist s prodorno satiro, šest pogumnih partizanov vdre v celjski gestapovski zapor
Pred 150 leti je bila odprta tako imenovana Rudolfova železnica, železniška povezava industrijskih in rudarskih središč osrednje Avstrije in severozahodne Slovenije. Imenovala se je po prestolonasledniku princu Rudolfu Habsburškem, njenemu kranjskemu delu pa so rekli gorenjska proga. Ko je v drugi polovici 19. stoletja dozorelo spoznanje, da bo Gorenjska kot dotlej najbolj industrializiran del Slovenije brez železniške povezave nazadovala, so predvsem po zaslugi dr. Lovra Tomana poslanci podprli predlog zgraditve gorenjske železnice. Na licitacijo za izvajalca so prispele tri prijave, ki so jih poslali: Ljubljanski konzorcij, Stavbno podjetje Pongratz ter družba Rudolfove železnice. V trdem boju je z najugodnejšo ceno zmagala zadnja, tako pa je propadel prvi slovenski poskus, da bi z doseženo koncesijo zmogli sami financirati in zgraditi železniško progo. Ta je povezala območje od Donave na Zgornjem Avstrijskem do Ljubljane. Ko je bila nekoliko pozneje zgrajena še bohinjska proga z Jesenic mimo Gorice v Trst, je ta del Rudolfove železnice močno vplival na hitrejši razvoj gorenjskega gospodarstva.
Na današnji dan leta 1914 se je v Ljubljani rodil humorist, igralec in pisatelj Frane Milčinski Ježek. Po maturi leta 1933 je igral v Šentjakobskem gledališču, kaj kmalu pa je postal tudi član radijske igralske skupine. Do leta 1947 je občasno nastopal tudi v Drami Slovenskega narodnega gledališča, do leta 1979 pa je bil režiser in umetniški vodja na Radiu Ljubljana. Njegov humor je bil vedno bridek in ne samo površinsko zabaven. Ustvaril je niz songov, humoresk in skečev. Bil je vodilni slovenski humorist, ki je z bistrim humorjem in prodorno satiro skoraj pol stoletja spremljal in komentiral družbeni razvoj in dogajanja na Slovenskem. Pisal je še radijske igre za otroke in odrasle, velike pa so tudi njegove zasluge za slovensko popevko, ki jo je spremljal vse od njenih začetkov. Leta 1975 je dobil Prešernovo nagrado.
Danes mineva 80 let od smrti dr. Antona Korošca, duhovnika, slovenskega političnega voditelja in dolgoletnega prvaka Slovenske ljudske stranke, ki se je rodil leta 1872 v Biserjánah pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Ob zatonu habsburške monarhije je poudarjal državotvorno slogo Slovanov in se zavzemal za zedinjenje vseh jugoslovanskih dežel v samostojno državno telo pod habsburško oblastjo. Maja 1917 je bil izvoljen za predsednika Jugoslovanskega poslanskega kluba na Dunaju in v njegovem imenu je 30. maja v državnem zboru prebral znamenito Majniško deklaracijo, ki je zahtevala zedinjenje vseh južnoslovanskih dežel monarhije v samostojno državno telo – sprva pod habsburško oblastjo. Deklaracijsko gibanje je leta 1918 pripeljalo do ustanovitve Narodnega sveta Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ta je 29. oktobra istega leta oklical samostojno državo teh treh narodov. Korošec je pozneje dunajski politični parket zelo hitro zamenjal za beograjskega in sodeloval v več predvojnih jugoslovanskih vladah, od konca leta 1928 do 7. januarja 1929 pa je bil za celih 157 dni tudi njen predsednik – 11. po vrsti, sicer pa edini predsednik kakšne vlade Kraljevine Jugoslavije, ki ni bil srbskega rodu. Bil je mojster politične taktike in velik pragmatik. Kljub temu je bil dosleden privrženec krščanskosocialne politične usmeritve, ki jo je zastopala tudi njegova Slovenska ljudska stranka. Vse življenje je zavračal liberalizem in socializem, hkrati pa se je zavzemal za idejo čim bolj avtonomne Slovenije. Ko je prihajal v Ljubljano, je po jutrih večinoma maševal v Marijanišču, kjer je tedaj živel poznejši pesnik in prevajalec Tone Pavček. Spominjal se je, da je Korošcu med darovanjem jutranje maše pogosto ministriral - posnetek.
V noči s 14. na 15. december 1944 je šest terenskih aktivistov Osvobodilne fronte – Ivo Grobelnik, Riko Presinger, Dominik Lebič, Jože Gaber, Jože Zelinka in Martin Klančišar, preoblečenih v nemške uniforme, v sodelovanju z zaporniškim paznikom Ivanom Gradom iz zloglasnega gestapovskega zapora Stari pisker v Celju osvobodilo 127 zapornikov, med njimi tudi skupini tistih, ki jih je naslednje jutro čakala usmrtitev. To je bil edinstven dogodek v okupirani Evropi in veliko junaško dejanje slovenskega partizanskega odporniškega gibanja, o katerem je naslednji dan v novicah poročal tudi britanski radio BBC. Ker sta bili ideja in izvedba v rokah pogumnih posameznikov – partizanov in aktivistov, okrožni odbor Komunistične partije pa je želel, da se uspela akcija predstavi kot njegovo delo, so se pojavila nasprotja, zaradi katerih je bil spomin na dejanje skorajda izbrisan vse do umika ključnih nosilcev tedanje celjske partijske strukture iz vrst Zveze borcev. Udeležence decembrske akcije v Starem piskru je predsednik republike dr. Janez Drnovšek leta 2003 odlikoval s Častnim znakom svobode Republike Slovenije. Odlikovanje, ki ga hrani Muzej novejše zgodovine v Celju, je prevzel Ivo Grobelnik, edini še živeč udeleženec akcije, ki je oktobra letos dopolnil 100 let.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
80. obletnica smrti dr. Antona Korošca – vodilnega slovenskega politika med obema vojnama, 150 let gorenjske železniške proge, humorist s prodorno satiro, šest pogumnih partizanov vdre v celjski gestapovski zapor
Pred 150 leti je bila odprta tako imenovana Rudolfova železnica, železniška povezava industrijskih in rudarskih središč osrednje Avstrije in severozahodne Slovenije. Imenovala se je po prestolonasledniku princu Rudolfu Habsburškem, njenemu kranjskemu delu pa so rekli gorenjska proga. Ko je v drugi polovici 19. stoletja dozorelo spoznanje, da bo Gorenjska kot dotlej najbolj industrializiran del Slovenije brez železniške povezave nazadovala, so predvsem po zaslugi dr. Lovra Tomana poslanci podprli predlog zgraditve gorenjske železnice. Na licitacijo za izvajalca so prispele tri prijave, ki so jih poslali: Ljubljanski konzorcij, Stavbno podjetje Pongratz ter družba Rudolfove železnice. V trdem boju je z najugodnejšo ceno zmagala zadnja, tako pa je propadel prvi slovenski poskus, da bi z doseženo koncesijo zmogli sami financirati in zgraditi železniško progo. Ta je povezala območje od Donave na Zgornjem Avstrijskem do Ljubljane. Ko je bila nekoliko pozneje zgrajena še bohinjska proga z Jesenic mimo Gorice v Trst, je ta del Rudolfove železnice močno vplival na hitrejši razvoj gorenjskega gospodarstva.
Na današnji dan leta 1914 se je v Ljubljani rodil humorist, igralec in pisatelj Frane Milčinski Ježek. Po maturi leta 1933 je igral v Šentjakobskem gledališču, kaj kmalu pa je postal tudi član radijske igralske skupine. Do leta 1947 je občasno nastopal tudi v Drami Slovenskega narodnega gledališča, do leta 1979 pa je bil režiser in umetniški vodja na Radiu Ljubljana. Njegov humor je bil vedno bridek in ne samo površinsko zabaven. Ustvaril je niz songov, humoresk in skečev. Bil je vodilni slovenski humorist, ki je z bistrim humorjem in prodorno satiro skoraj pol stoletja spremljal in komentiral družbeni razvoj in dogajanja na Slovenskem. Pisal je še radijske igre za otroke in odrasle, velike pa so tudi njegove zasluge za slovensko popevko, ki jo je spremljal vse od njenih začetkov. Leta 1975 je dobil Prešernovo nagrado.
Danes mineva 80 let od smrti dr. Antona Korošca, duhovnika, slovenskega političnega voditelja in dolgoletnega prvaka Slovenske ljudske stranke, ki se je rodil leta 1872 v Biserjánah pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Ob zatonu habsburške monarhije je poudarjal državotvorno slogo Slovanov in se zavzemal za zedinjenje vseh jugoslovanskih dežel v samostojno državno telo pod habsburško oblastjo. Maja 1917 je bil izvoljen za predsednika Jugoslovanskega poslanskega kluba na Dunaju in v njegovem imenu je 30. maja v državnem zboru prebral znamenito Majniško deklaracijo, ki je zahtevala zedinjenje vseh južnoslovanskih dežel monarhije v samostojno državno telo – sprva pod habsburško oblastjo. Deklaracijsko gibanje je leta 1918 pripeljalo do ustanovitve Narodnega sveta Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ta je 29. oktobra istega leta oklical samostojno državo teh treh narodov. Korošec je pozneje dunajski politični parket zelo hitro zamenjal za beograjskega in sodeloval v več predvojnih jugoslovanskih vladah, od konca leta 1928 do 7. januarja 1929 pa je bil za celih 157 dni tudi njen predsednik – 11. po vrsti, sicer pa edini predsednik kakšne vlade Kraljevine Jugoslavije, ki ni bil srbskega rodu. Bil je mojster politične taktike in velik pragmatik. Kljub temu je bil dosleden privrženec krščanskosocialne politične usmeritve, ki jo je zastopala tudi njegova Slovenska ljudska stranka. Vse življenje je zavračal liberalizem in socializem, hkrati pa se je zavzemal za idejo čim bolj avtonomne Slovenije. Ko je prihajal v Ljubljano, je po jutrih večinoma maševal v Marijanišču, kjer je tedaj živel poznejši pesnik in prevajalec Tone Pavček. Spominjal se je, da je Korošcu med darovanjem jutranje maše pogosto ministriral - posnetek.
V noči s 14. na 15. december 1944 je šest terenskih aktivistov Osvobodilne fronte – Ivo Grobelnik, Riko Presinger, Dominik Lebič, Jože Gaber, Jože Zelinka in Martin Klančišar, preoblečenih v nemške uniforme, v sodelovanju z zaporniškim paznikom Ivanom Gradom iz zloglasnega gestapovskega zapora Stari pisker v Celju osvobodilo 127 zapornikov, med njimi tudi skupini tistih, ki jih je naslednje jutro čakala usmrtitev. To je bil edinstven dogodek v okupirani Evropi in veliko junaško dejanje slovenskega partizanskega odporniškega gibanja, o katerem je naslednji dan v novicah poročal tudi britanski radio BBC. Ker sta bili ideja in izvedba v rokah pogumnih posameznikov – partizanov in aktivistov, okrožni odbor Komunistične partije pa je želel, da se uspela akcija predstavi kot njegovo delo, so se pojavila nasprotja, zaradi katerih je bil spomin na dejanje skorajda izbrisan vse do umika ključnih nosilcev tedanje celjske partijske strukture iz vrst Zveze borcev. Udeležence decembrske akcije v Starem piskru je predsednik republike dr. Janez Drnovšek leta 2003 odlikoval s Častnim znakom svobode Republike Slovenije. Odlikovanje, ki ga hrani Muzej novejše zgodovine v Celju, je prevzel Ivo Grobelnik, edini še živeč udeleženec akcije, ki je oktobra letos dopolnil 100 let.
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov