Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Karel Destovnik Kajuh (1922-1944) – »Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …«, koroški slovenist – Miklošičev študent, avtor dela Pravna zgodovina za slovensko ozemlje, pionir smučanja, alpinizma
Leta 1828 se je na Lešah v Rožu na Koroškem rodil urednik, šolnik in jezikoslovec Anton Janežič. Slavistiko in germanistiko je študiral na Dunaju, kjer je poslušal tudi predavanja jezikoslovca Franca Miklošiča in leta 1854 opravil zaključni izpit, s katerim je postal profesor slovenskega in leto pozneje še nemškega jezika. Poučeval je na celovški realki in gimnaziji. Njegovo najpomembnejše delo je učbenik “Slovenska slovnica” s pregledom slovstva. To prvo tovrstno slovensko delo za šolsko rabo je doživelo kar deset izdaj. Njegovo Cvetje iz domačih in tujih logov je bilo berilo, s katerim je hotel dijaštvu dati v roke dela domačih in tujih klasikov. Izdajal in urejal je tudi revije Slovenska bčela, Glasnik slovenskega slovstva in Besednik, kot preroditelj in slovstveni vzgojitelj pa je deloval v Mohorjevi družbi. Bil je njen tajnik od ustanovitve leta 1868. Anton Janežič je zbiral okoli sebe mlade nadarjene pisatelje – med njimi so bili Fran Levstik, Josip Jurčič, Janez Mencinger in Josip Stritar – ki bi se brez njegove pomoči težje in počasneje uveljavljali.
Na Slapu pri Vipavi se je leta 1875 rodil pravni zgodovinar in profesor kazenskega prava Metod Dolenc. Pravo je študiral na Dunaju in se po diplomi najprej zaposlil na novomeškem okrožnem sodišču, zatem je delal v Gradcu, po vojni pa na višjem deželnem sodišču v Ljubljani. Marca pred 100 leti je nastopil delo kot redni profesor za kazensko pravo in kazenski pravni red na Univerzi v Ljubljani. Poleg tega pa je predaval še kriminalne pomožne vede in imel posebna predavanja iz jugoslovanske pravne zgodovine. Na pravni fakulteti je bil kar trikrat dekan in v letu 1929–1930 tudi rektor Univerze. Preučeval je gorsko pravo in nekatere druge zgodovinsko-pravne probleme, svoje znanje in poglede pa je strnil v knjigi Pravna zgodovina za slovensko ozemlje. Pravnik Metod Dolenc je leta 1933 sodeloval tudi na kongresu slovanskih pravnikov na Češkoslovaškem, kjer so mu podelili častni doktorat Univerze v Bratislavi.
Poljudnoznanstveni pisec in mladinski pisatelj Pavel Kunaver je od leta 1919 do upokojitve na ljubljanski meščanski šoli in pozneje na klasični gimnaziji poučeval geografijo in astronomijo. Bil je med začetniki smučanja, alpinizma in jamarstva na Slovenskem. Med vojnama je vodil skavtsko organizacijo, leta 1951 pa je bil med ustanovitelji taborniške organizacije. Leta 1921 je objavil prvi slovenski gorniški priročnik “Na planine!”, leto pozneje pa prvo strokovno knjigo o krasu. Sicer pa je bilo njegovo delo posvečeno predvsem mladini; zanjo je poleg številnih poljudnih člankov pisal tudi povesti. Pavel Kunaver se je rodil leta 1889 Ljubljani.
Pesnik in narodni heroj Karel Destovnik Kajuh se je rodil leta 1922 v Šoštanju. Pesniti je začel že v nižji gimnaziji in objavljal v “Slovenski mladini” in “Sodobnosti”, aprila leta 1940 pa je bil kot šestošolec zaradi komunizma izključen. S svojimi pesmimi, napisanimi med narodnoosvobodilnim bojem, se je povsem približal idejnim in političnim težnjam slovenskih ljudi v tistih časih, v mnogih pa je izvirno in dovršeno združil osebno lirično izpoved in narodnoosvobodilno tematiko. Kot vodja kulturniške skupine v 14. diviziji je recitiral na številnih mitingih. Poslušalci so njegove pesmi sprejemali kot izpoved svojega trpljenja, jih zapisovali in pripovedovali naprej.
“Njegova pesem ni poziv k maščevanju, k boju v slogu 'zob za zob in glavo za glavo', namenjen zgolj rušenju starega sveta in prevzemu oblasti, ampak je tudi poziv k etični prenovi človeka, h gradnji socialno pravičnejšega in humanejšega družbenega reda, zato je ta 'boj' tudi 'sedanji', aktualen in bo tak tudi ostal,” je v svojem prispevku ob koncu knjige »Enaindvajset pesmi za enaindvajset let življenja« zapisal dr. Mihael Glavan, nekdanji vodja rokopisne zbirke narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Karel Destovnik - Kajuh je umrl, preden je dopolnil 22 let – 22. februarja 1944 v Šentvidu pri Zavodnju med pohodom XIV. divizije na Štajersko. Kot lahko preberemo na zadnji platnici knjige, “ga je pokončal Slovenec v nacistični uniformi in z nemškim orožjem”.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Karel Destovnik Kajuh (1922-1944) – »Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …«, koroški slovenist – Miklošičev študent, avtor dela Pravna zgodovina za slovensko ozemlje, pionir smučanja, alpinizma
Leta 1828 se je na Lešah v Rožu na Koroškem rodil urednik, šolnik in jezikoslovec Anton Janežič. Slavistiko in germanistiko je študiral na Dunaju, kjer je poslušal tudi predavanja jezikoslovca Franca Miklošiča in leta 1854 opravil zaključni izpit, s katerim je postal profesor slovenskega in leto pozneje še nemškega jezika. Poučeval je na celovški realki in gimnaziji. Njegovo najpomembnejše delo je učbenik “Slovenska slovnica” s pregledom slovstva. To prvo tovrstno slovensko delo za šolsko rabo je doživelo kar deset izdaj. Njegovo Cvetje iz domačih in tujih logov je bilo berilo, s katerim je hotel dijaštvu dati v roke dela domačih in tujih klasikov. Izdajal in urejal je tudi revije Slovenska bčela, Glasnik slovenskega slovstva in Besednik, kot preroditelj in slovstveni vzgojitelj pa je deloval v Mohorjevi družbi. Bil je njen tajnik od ustanovitve leta 1868. Anton Janežič je zbiral okoli sebe mlade nadarjene pisatelje – med njimi so bili Fran Levstik, Josip Jurčič, Janez Mencinger in Josip Stritar – ki bi se brez njegove pomoči težje in počasneje uveljavljali.
Na Slapu pri Vipavi se je leta 1875 rodil pravni zgodovinar in profesor kazenskega prava Metod Dolenc. Pravo je študiral na Dunaju in se po diplomi najprej zaposlil na novomeškem okrožnem sodišču, zatem je delal v Gradcu, po vojni pa na višjem deželnem sodišču v Ljubljani. Marca pred 100 leti je nastopil delo kot redni profesor za kazensko pravo in kazenski pravni red na Univerzi v Ljubljani. Poleg tega pa je predaval še kriminalne pomožne vede in imel posebna predavanja iz jugoslovanske pravne zgodovine. Na pravni fakulteti je bil kar trikrat dekan in v letu 1929–1930 tudi rektor Univerze. Preučeval je gorsko pravo in nekatere druge zgodovinsko-pravne probleme, svoje znanje in poglede pa je strnil v knjigi Pravna zgodovina za slovensko ozemlje. Pravnik Metod Dolenc je leta 1933 sodeloval tudi na kongresu slovanskih pravnikov na Češkoslovaškem, kjer so mu podelili častni doktorat Univerze v Bratislavi.
Poljudnoznanstveni pisec in mladinski pisatelj Pavel Kunaver je od leta 1919 do upokojitve na ljubljanski meščanski šoli in pozneje na klasični gimnaziji poučeval geografijo in astronomijo. Bil je med začetniki smučanja, alpinizma in jamarstva na Slovenskem. Med vojnama je vodil skavtsko organizacijo, leta 1951 pa je bil med ustanovitelji taborniške organizacije. Leta 1921 je objavil prvi slovenski gorniški priročnik “Na planine!”, leto pozneje pa prvo strokovno knjigo o krasu. Sicer pa je bilo njegovo delo posvečeno predvsem mladini; zanjo je poleg številnih poljudnih člankov pisal tudi povesti. Pavel Kunaver se je rodil leta 1889 Ljubljani.
Pesnik in narodni heroj Karel Destovnik Kajuh se je rodil leta 1922 v Šoštanju. Pesniti je začel že v nižji gimnaziji in objavljal v “Slovenski mladini” in “Sodobnosti”, aprila leta 1940 pa je bil kot šestošolec zaradi komunizma izključen. S svojimi pesmimi, napisanimi med narodnoosvobodilnim bojem, se je povsem približal idejnim in političnim težnjam slovenskih ljudi v tistih časih, v mnogih pa je izvirno in dovršeno združil osebno lirično izpoved in narodnoosvobodilno tematiko. Kot vodja kulturniške skupine v 14. diviziji je recitiral na številnih mitingih. Poslušalci so njegove pesmi sprejemali kot izpoved svojega trpljenja, jih zapisovali in pripovedovali naprej.
“Njegova pesem ni poziv k maščevanju, k boju v slogu 'zob za zob in glavo za glavo', namenjen zgolj rušenju starega sveta in prevzemu oblasti, ampak je tudi poziv k etični prenovi človeka, h gradnji socialno pravičnejšega in humanejšega družbenega reda, zato je ta 'boj' tudi 'sedanji', aktualen in bo tak tudi ostal,” je v svojem prispevku ob koncu knjige »Enaindvajset pesmi za enaindvajset let življenja« zapisal dr. Mihael Glavan, nekdanji vodja rokopisne zbirke narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Karel Destovnik - Kajuh je umrl, preden je dopolnil 22 let – 22. februarja 1944 v Šentvidu pri Zavodnju med pohodom XIV. divizije na Štajersko. Kot lahko preberemo na zadnji platnici knjige, “ga je pokončal Slovenec v nacistični uniformi in z nemškim orožjem”.
Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Neveljaven email naslov