Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
"Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" Eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom, najslavnejši mornar habsburške monarhije, prizadevanja za sodoben pouk matematike in fizike
Leta 1774 se je v Središču ob Dravi rodil duhovnik, pesnik in narodni voditelj Štefan Modrinjak. Filozofijo in teologijo je študiral v Gradcu in kot duhovnik služboval v Miklavžu pri Ormožu, Veliki Nedelji in Ormožu. Sodeloval je v štajerskem preporodu in pisal pesmi, s katerimi je nadaljeval izročilo štajerskih prerodnih piscev. Manjši del njegovega opusa so domoljubne, ljubezenske, refleksivne in idilične pesmi, pomembnejše pa so pesmi o narodni zavesti, osebnem čustvovanju in pesniškem poklicu. Po mnenju literarnega zgodovinarja Jožeta Pogačnika spada Štefan Modrinjak poleg Valentina Vodnika in Urbana Jarnika med najbolj izrazite pesnike pred Prešernom.
23. decembra 1827 se je v Mariboru, na vogalu sedanje Tyrševe in Slovenske ulice, rodil Wilhelm baron Tegetthoff, najslavnejši mornar habsburške monarhije. Po končani gimnaziji v rojstnem mestu je študiral na mornariški akademiji v Benetkah. Vrhunec poveljniške kariere je dočakal, ko je že kot kontraadmiral 20. julija 1866 pri otoku Visu premagal italijansko floto pod poveljstvom admirala Persana in tako preprečil prevlado italijanske mornarice na Jadranskem morju. Če do te zmage ne bi prišlo, bi Avstrija najbrž morala že prej ugoditi italijanskim zahtevam po Goriški in Tržaški, Istri in delu Dalmacije, kar se je nato zgodilo dobrega pol stoletja pozneje - po prvi svetovni vojni. Tegtthoffa so po zmagi povišali v viceadmirala, odlikovali s poveljniškim križcem reda Marije Terezije in imenovali za častnega meščana Dunaja. Med skoraj 8 tisoč mornarji Tegetthoffove flote je bilo približno 5 tisoč Slovencev, Istranov in Dalmatincev, zato v zapisih preberemo, da se je v avstro-ogrski mornarici resda poveljevalo v nemščini, preklinjalo in po potrebi molilo pa da se je v slovenskem in hrvaškem jeziku.
Matematik Ivan Štalec je diplomiral leta 1934 na filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je srednješolski učitelj matematike in fizike, najdlje na I. gimnaziji v Ljubljani, popularno imenovani »bežigrajska«. Učil je tudi metodiko fizike in nekaj let metodiko matematike na višji pedagoški šoli in na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Prizadeval si je za sodoben pouk matematike in fizike v osnovnih in srednjih šolah, v srednjo šolo je med prvimi vpeljal laboratorijske vaje iz fizike. Sam ali s sodelavci je napisal več zbirk matematičnih vaj, ki so doživele številne izdaje; med učbeniki je najbolj znana Matematika za vse štiri razrede srednjih tehniških šol. Ivan Štalec, ki je bil tudi urednik Obzornika za matematiko in fiziko ter zunanji sodelavec Inštituta za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, se je rodil pred 110-imi leti v Dolenji vasi pri Železnikih.
V Sloveniji je na današnji dan pred 30. leti potekal plebiscit o osamosvojitvi naše države, tedaj še republike v okviru Jugoslavije. Volilni upravičenci so odgovarjali na vprašanje: "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" Za neodvisno in samostojno Slovenijo je glasovalo 1.289.369 volivcev - 95 odstotkov teh, ki so se plebiscita udeležili, oziroma 88,5 odstotka vseh. Zakon je določal, da bo plebiscit uspel, če bo za samostojno Slovenijo glasovala večina vseh ljudi, ki so vpisani v volilne imenike. Torej od približno milijona in pol volilnih upravičencev bi moralo za samostojno Slovenijo glasovati najmanj 750.000 volivcev. Že 5. decembra so javnomnenjske raziskave napovedale, da bi se na volišča napotilo 81,7 odstotka volivcev ter da bi za samostojno in neodvisno Slovenijo glasovalo 79,5 odstotka volivk in volivcev, kar je napovedovalo, da bo plebiscit zanesljivo uspel. Že na sam dan plebiscita, ko je bilo kmalu po 22. uri jasno, da je glasovanje uspelo je dogajanje pokomentiral prvak Demosa dr. Jože Pučnik / »Jugoslavije ni več ...«/posnetek/. Slovenska skupščina, predhodnica današnjega državnega zbora je izid plebiscita uradno razglasila čez tri dni, 26. decembra.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
"Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" Eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom, najslavnejši mornar habsburške monarhije, prizadevanja za sodoben pouk matematike in fizike
Leta 1774 se je v Središču ob Dravi rodil duhovnik, pesnik in narodni voditelj Štefan Modrinjak. Filozofijo in teologijo je študiral v Gradcu in kot duhovnik služboval v Miklavžu pri Ormožu, Veliki Nedelji in Ormožu. Sodeloval je v štajerskem preporodu in pisal pesmi, s katerimi je nadaljeval izročilo štajerskih prerodnih piscev. Manjši del njegovega opusa so domoljubne, ljubezenske, refleksivne in idilične pesmi, pomembnejše pa so pesmi o narodni zavesti, osebnem čustvovanju in pesniškem poklicu. Po mnenju literarnega zgodovinarja Jožeta Pogačnika spada Štefan Modrinjak poleg Valentina Vodnika in Urbana Jarnika med najbolj izrazite pesnike pred Prešernom.
23. decembra 1827 se je v Mariboru, na vogalu sedanje Tyrševe in Slovenske ulice, rodil Wilhelm baron Tegetthoff, najslavnejši mornar habsburške monarhije. Po končani gimnaziji v rojstnem mestu je študiral na mornariški akademiji v Benetkah. Vrhunec poveljniške kariere je dočakal, ko je že kot kontraadmiral 20. julija 1866 pri otoku Visu premagal italijansko floto pod poveljstvom admirala Persana in tako preprečil prevlado italijanske mornarice na Jadranskem morju. Če do te zmage ne bi prišlo, bi Avstrija najbrž morala že prej ugoditi italijanskim zahtevam po Goriški in Tržaški, Istri in delu Dalmacije, kar se je nato zgodilo dobrega pol stoletja pozneje - po prvi svetovni vojni. Tegtthoffa so po zmagi povišali v viceadmirala, odlikovali s poveljniškim križcem reda Marije Terezije in imenovali za častnega meščana Dunaja. Med skoraj 8 tisoč mornarji Tegetthoffove flote je bilo približno 5 tisoč Slovencev, Istranov in Dalmatincev, zato v zapisih preberemo, da se je v avstro-ogrski mornarici resda poveljevalo v nemščini, preklinjalo in po potrebi molilo pa da se je v slovenskem in hrvaškem jeziku.
Matematik Ivan Štalec je diplomiral leta 1934 na filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je srednješolski učitelj matematike in fizike, najdlje na I. gimnaziji v Ljubljani, popularno imenovani »bežigrajska«. Učil je tudi metodiko fizike in nekaj let metodiko matematike na višji pedagoški šoli in na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Prizadeval si je za sodoben pouk matematike in fizike v osnovnih in srednjih šolah, v srednjo šolo je med prvimi vpeljal laboratorijske vaje iz fizike. Sam ali s sodelavci je napisal več zbirk matematičnih vaj, ki so doživele številne izdaje; med učbeniki je najbolj znana Matematika za vse štiri razrede srednjih tehniških šol. Ivan Štalec, ki je bil tudi urednik Obzornika za matematiko in fiziko ter zunanji sodelavec Inštituta za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, se je rodil pred 110-imi leti v Dolenji vasi pri Železnikih.
V Sloveniji je na današnji dan pred 30. leti potekal plebiscit o osamosvojitvi naše države, tedaj še republike v okviru Jugoslavije. Volilni upravičenci so odgovarjali na vprašanje: "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" Za neodvisno in samostojno Slovenijo je glasovalo 1.289.369 volivcev - 95 odstotkov teh, ki so se plebiscita udeležili, oziroma 88,5 odstotka vseh. Zakon je določal, da bo plebiscit uspel, če bo za samostojno Slovenijo glasovala večina vseh ljudi, ki so vpisani v volilne imenike. Torej od približno milijona in pol volilnih upravičencev bi moralo za samostojno Slovenijo glasovati najmanj 750.000 volivcev. Že 5. decembra so javnomnenjske raziskave napovedale, da bi se na volišča napotilo 81,7 odstotka volivcev ter da bi za samostojno in neodvisno Slovenijo glasovalo 79,5 odstotka volivk in volivcev, kar je napovedovalo, da bo plebiscit zanesljivo uspel. Že na sam dan plebiscita, ko je bilo kmalu po 22. uri jasno, da je glasovanje uspelo je dogajanje pokomentiral prvak Demosa dr. Jože Pučnik / »Jugoslavije ni več ...«/posnetek/. Slovenska skupščina, predhodnica današnjega državnega zbora je izid plebiscita uradno razglasila čez tri dni, 26. decembra.
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov