Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Anton Ingolič (1907 – 1992) – socialni realist izpod Pohorja, začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi, družbeno angažirana defektologinja – žrtev montiranega političnega procesa, Splošno žensko društvo
Skladatelj in pesnik Fran Serafin Vilhar je v Pragi končal orglarsko šolo ter nato deloval kot kapelnik, zborovodja in zasebni glasbeni učitelj v več hrvaških mestih, od leta 1891 v Zagrebu. Tu je bil med drugim ravnatelj pevskega zbora v cerkvi svetega Marka ter glasbeni učitelj v zgornjem plemiškem kolegiju. Bil je zelo ploden skladatelj, saj je zapustil kakih tristo skladb, približno toliko pa je tudi ljudskih napevov, ki jih je zbral po raznih krajih in jih delno uporabil v svojih skladbah. Slogovno je bil na meji med zgodnjo in pozno romantiko; bil je prvi Slovenec, ki se je približal novoromantičnim slogovnim smerem. Njegovo glasbo označujejo sveža in všečna melodija, bogata harmonija, primeren ritem in jasna oblika glasbenega stavka. Fran Serafin Vilhar, ki ga hrvaška muzikologija šteje za najpomembnejšega skladatelja nehrvaškega rodu na prelomu iz 19. v 20. stoletje, se je rodil leta 1852 v Senožečah pri Postojni.
Leta 1892 se je v Ljubljani rodila publicistka, defektologinja in politična delavka Angela Vode. Po specializaciji za poučevanje duševno prizadetih otrok je pred 100 leti začela poučevati na posebni šoli v Ljubljani. Večji del življenja je javno delovala, predavala na zborovanjih, tečajih in po radiu, pisala knjige in bila dejavna članica različnih ženskih organizacij. Eno izmed njenih najpomembnejših del je knjiga “Žena v sedanji družbi” iz leta 1934. Vsebuje prvo temeljno feministično analizo družbenega položaja ženske na Slovenskem in eno izmed prvih opozoril na nevarnost fašizma. Iz njene knjige Skriti spomin je znan dialog s somišljenikom iz vrst slovenskih komunistov Tonetom Tomšičem še iz časa Hitlerjevega paktiranja s Stalinom. Vodetova je Tomšiča opozorila, da Stalin sklepa s Hitlerjem politične kupčije tudi na račun Slovencev, Tomšič, zaverovan v kult sovjetskega partijskega voditelja, ji je odvrnil: »Angela, če dvomiš o Stalinovi modrosti, si kot komunistka izgubljena ...« Med vojno je bila pol leta v taborišču Ravensbrück. Leta 1947 so jo na zloglasnem montiranem Nagodetovem procesu v Ljubljani obsodili na 20 let prisilnega dela, vendar so jo po šestih letih izpustili. Posthumno je bila ta sodba leta 1991 razveljavljena.
V začetku leta 1901 so v Ljubljani ustanovili Splošno žensko društvo. Notranje ministrstvo ga je potrdilo na današnji dan istega leta in kmalu je postalo osrednja slovenska ženska organizacija. Pri obravnavi ženskega vprašanja v Sloveniji se je tako začelo novo obdobje, saj je, delno že s prvim ženskim časopisom “Slovenka”, ki so ga začeli izdajati leta 1897 v Trstu, in potem z društvi, prizadevanje za emancipacijo žensk prešlo iz moških v ženske roke.
5. januarja 1907 se je na Spodnji Polskavi rodil pisatelj Anton Ingolič, eden od predstavnikov novega slovenskega realizma. //Posnetek: pisatelj govori o svojem otroštvu v domači vasi//. Po maturi v Mariboru je študiral francoščino na Sorboni v Parizu, leta 1931 pa je diplomiral na ljubljanski filozofski fakulteti. Med vojno so ga Nemci z družino izgnali v Srbijo, po vrnitvi pa je spet opravljal profesorski poklic. Ingolič je ostal vseskozi zvest svoji stilni usmeritvi, širil pa je vsebinski razpon svoje proze: od začetne ožje, predvsem štajerske in koroške območne tematike na mestno okolje, k našim izseljencem in celo v zgodovino. Anton Ingolič je bil ob Francetu Bevku in Tonetu Seliškarju tudi eden najplodovitejših sodobnih pisateljev za otroke in mladino. Leta 1949 in 1978 je dobil Prešernovo nagrado.
6268 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Anton Ingolič (1907 – 1992) – socialni realist izpod Pohorja, začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi, družbeno angažirana defektologinja – žrtev montiranega političnega procesa, Splošno žensko društvo
Skladatelj in pesnik Fran Serafin Vilhar je v Pragi končal orglarsko šolo ter nato deloval kot kapelnik, zborovodja in zasebni glasbeni učitelj v več hrvaških mestih, od leta 1891 v Zagrebu. Tu je bil med drugim ravnatelj pevskega zbora v cerkvi svetega Marka ter glasbeni učitelj v zgornjem plemiškem kolegiju. Bil je zelo ploden skladatelj, saj je zapustil kakih tristo skladb, približno toliko pa je tudi ljudskih napevov, ki jih je zbral po raznih krajih in jih delno uporabil v svojih skladbah. Slogovno je bil na meji med zgodnjo in pozno romantiko; bil je prvi Slovenec, ki se je približal novoromantičnim slogovnim smerem. Njegovo glasbo označujejo sveža in všečna melodija, bogata harmonija, primeren ritem in jasna oblika glasbenega stavka. Fran Serafin Vilhar, ki ga hrvaška muzikologija šteje za najpomembnejšega skladatelja nehrvaškega rodu na prelomu iz 19. v 20. stoletje, se je rodil leta 1852 v Senožečah pri Postojni.
Leta 1892 se je v Ljubljani rodila publicistka, defektologinja in politična delavka Angela Vode. Po specializaciji za poučevanje duševno prizadetih otrok je pred 100 leti začela poučevati na posebni šoli v Ljubljani. Večji del življenja je javno delovala, predavala na zborovanjih, tečajih in po radiu, pisala knjige in bila dejavna članica različnih ženskih organizacij. Eno izmed njenih najpomembnejših del je knjiga “Žena v sedanji družbi” iz leta 1934. Vsebuje prvo temeljno feministično analizo družbenega položaja ženske na Slovenskem in eno izmed prvih opozoril na nevarnost fašizma. Iz njene knjige Skriti spomin je znan dialog s somišljenikom iz vrst slovenskih komunistov Tonetom Tomšičem še iz časa Hitlerjevega paktiranja s Stalinom. Vodetova je Tomšiča opozorila, da Stalin sklepa s Hitlerjem politične kupčije tudi na račun Slovencev, Tomšič, zaverovan v kult sovjetskega partijskega voditelja, ji je odvrnil: »Angela, če dvomiš o Stalinovi modrosti, si kot komunistka izgubljena ...« Med vojno je bila pol leta v taborišču Ravensbrück. Leta 1947 so jo na zloglasnem montiranem Nagodetovem procesu v Ljubljani obsodili na 20 let prisilnega dela, vendar so jo po šestih letih izpustili. Posthumno je bila ta sodba leta 1991 razveljavljena.
V začetku leta 1901 so v Ljubljani ustanovili Splošno žensko društvo. Notranje ministrstvo ga je potrdilo na današnji dan istega leta in kmalu je postalo osrednja slovenska ženska organizacija. Pri obravnavi ženskega vprašanja v Sloveniji se je tako začelo novo obdobje, saj je, delno že s prvim ženskim časopisom “Slovenka”, ki so ga začeli izdajati leta 1897 v Trstu, in potem z društvi, prizadevanje za emancipacijo žensk prešlo iz moških v ženske roke.
5. januarja 1907 se je na Spodnji Polskavi rodil pisatelj Anton Ingolič, eden od predstavnikov novega slovenskega realizma. //Posnetek: pisatelj govori o svojem otroštvu v domači vasi//. Po maturi v Mariboru je študiral francoščino na Sorboni v Parizu, leta 1931 pa je diplomiral na ljubljanski filozofski fakulteti. Med vojno so ga Nemci z družino izgnali v Srbijo, po vrnitvi pa je spet opravljal profesorski poklic. Ingolič je ostal vseskozi zvest svoji stilni usmeritvi, širil pa je vsebinski razpon svoje proze: od začetne ožje, predvsem štajerske in koroške območne tematike na mestno okolje, k našim izseljencem in celo v zgodovino. Anton Ingolič je bil ob Francetu Bevku in Tonetu Seliškarju tudi eden najplodovitejših sodobnih pisateljev za otroke in mladino. Leta 1949 in 1978 je dobil Prešernovo nagrado.
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Na binkoštno nedeljo odprta železniška proga od Gradca do Celja Koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo
Neveljaven email naslov