Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

75 let od izgona Nemcev iz Apaške doline, ustanovitelj in urednik mesečnika “Slovenski sadjar”, prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja, podpornica začetkov tekmovalnega smučanja na Gorenjskem,

Martin Humek je leta 1890 v Ljubljani končal učiteljišče, nato pa opravil še tečaje za domačo obrt v Gradcu in za sadjarstvo na Dunaju in v Wiesbadnu. Delal je kot učitelj v Bohinjski Bistrici in Radovljici ter kot inšpektor v Ljubljani. Leta 1913 je bil ustanovitelj in urednik mesečnika “Slovenski sadjar”, ki je po nekajletnem premoru od leta 1923 do leta 1949 kot glasilo slovenskih sadjarjev in vrtnarjev izhajal z imenom “Sadjar in vrtnar”. Martin Humek je napisal še vrsto strokovnih knjig in člankov, bil pa je tudi soustanovitelj in predsednik “Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo” ter urednik “Slovenskega čebelarja”. Rodil se je leta 1870 v Gradíšču pri Raki.

Prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Pavla Lovše se je rodila leta 1891 v Ljubljani. Petje je študirala v Ljubljani in na Dunaju. Odlikovala se je z mehkim, bleščečim glasom, odlično tehniko in interpretacijo. Nastopala je po Evropi in Ameriki, v letih od 1921 do 1927 pa je bila solistka ljubljanske opere; uveljavila se je predvsem v koloraturnih in melodramatičnih vlogah.

V zgodovini našega smučarskega športa ima posebno mesto vzgojiteljica smučarjev in večkratna državna prvakinja Minca Rabič. S svojim delom in zgledom je odločilno pripomogla k širjenju športnega smučanja na Gorenjskem, v letih 1925, 1926 in 1927 pa je bila tudi državna prvakinja v teku na smučeh. Ko je zaradi bolezni nehala tekmovati, je pomagala mlajšim; med njenimi učenci so bili tudi olimpijca Karl Klančnik in Gustl Jakopič ter legendarni smučarski skakalec Janez Polda. Kot učiteljica na Dovjem je začela zimsko telovadbo v naravi, na smučeh. Zato je bila klicana na glavarstvo v Ljubljano, vendar jih je prepričala, da je boljše gibanje na svežem zraku kot v neprimerni in zatohli telovadnici. Ko se je leta 1927 v Ratečah začela smučarska skakalna šola, je Minca Rabič osebno poravnala vse stroške za skakalnega učitelja, za več kot 40 otrok in še za vzgojitelja, da je pazil nanje. Športna vzgojiteljica Minca Rabič se je rodila leta 1904 v Mojstrani.

V nedeljskem jutru 13. januarja 1946 – v prvem letu miru po 2. svetovni vojni – so pripadniki Korpusa narodne obrambe Jugoslavije in OZNE, politične policije tedanje države, nasilno izselili nemško govoreče prebivalce iz Apaške doline. Izselili so približno 2200 ljudi, med njimi skoraj tretjino otrok; takih, ki so bili stari leto ali manj, je bilo 33, najstarejši izseljeni prebivalec pa je štel 101 leto. Posnetek. Tako se je dneva izgona spomnila gospa Waltraud Reich, tedaj 12 letna deklica iz Apač, ki danes živi v Strassu v Avstriji. Avstrijske oziroma sovjetske zasedbene oblasti jih na madžarsko - avstrijski meji niso hotele sprejeti, saj so jih imele za jugoslovanske državljane, zato so jih vrnili in nato so na meji med Madžarsko in Jugoslavijo v hudi zimi obstali za tri tedne. V tem času jih je 77 umrlo od lakote in ozeblin. Po treh tednih jih je Jugoslavija vendarle sprejela ter jih skozi Jesenice spet izselila v Avstrijo. Selitev nemško govorečega prebivalstva iz Apaške doline, kot jo je izvedla povojna oblast, je bila vseh podrobnostih podobna preseljevanju štajerskih in koroških Slovencev, ki so ga med vojno izvajali nacisti.