Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko, po ugledni balerini poimenovana nagrada, Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu, utemeljitelj sodobne šole za fizikalno kemijo v Ljubljani
Baletna umetnica Lidija Wisiak je po začetnem baletnem študiju v Ljubljani nadaljevala šolanje v Nemčiji. Tam je imela leta 1920 tudi prvi samostojni baletni koncert. Pozneje se je izpopolnjevala še v Franciji in bila nato pet let angažirana v Komični operi v Parizu. Že pred drugo svetovno vojno je nekajkrat gostovala na Slovenskem, kmalu po njej pa je začela poučevati v baletni šoli v Ljubljani in bila deset let tudi njena predstojnica. Bogato baletno znanje je predajala mladim, bodočim solistom Slovenskega narodnega gledališča. Po njej se od leta 1999 imenuje nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Društvo baletnih umetnikov. Lidija Wisiak se je rodila leta 1906 v Linzu v Avstriji.
V Trstu je bila leta 1920 ustanovljena Zveza slovanskih učiteljskih društev, ki je združevala slovenske in hrvaške učitelje v Julijski krajini. Zveza je od ustanovitve izdajala tudi Učiteljski list; ta je izhajal do poletja 1926, ko je bila na podlagi leto prej sprejetega zakona o ustanovah in društvih razpuščena, češ da »po novih zakonih nima nikakega pomena več«. Ob ustanovitvi je Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu štela 800 učiteljev, ob razpustitvi pa jih je bilo komaj še 350, kajti tretjina se jih je zaradi različnih pritiskov včlanila v fašistični sindikat.
Kemik Davorin Dolar se je po koncu druge svetovne vojne izpopolnjeval v Rusiji in pozneje v Združenih državah Amerike, doktoriral pa je leta 1957 na tehniški fakulteti v Ljubljani. Sprva je bil asistent na kemijskem inštitutu visoke medicinske šole v Ljubljani, nato pa raziskovalec na inštitutu za nuklearne znanosti v Vinči pri Beogradu. Po vrnitvi v Ljubljano je leta 1965 postal redni profesor fizikalne kemije na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Kot vodilni slovenski fizikalni kemik je utemeljil sodobno šolo za fizikalno kemijo na univerzi v Ljubljani; to katedro je vodil trideset let. Raziskoval je predvsem termodinamiko in transportne lastnosti raztopin sintetičnih polielektrolitov. Rezultati teh raziskav so doživeli pomembne mednarodne odzive in priznanja. Za svoj celotni znanstveni opus je prejel Kidričevo nagrado, pozneje Zoisovo za življenjsko delo univerzitetnega učitelja, izvoljen je bil za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ljubljanska univerza pa mu je podelila naziv zaslužnega profesorja. Davorin Dolar se je rodil na današnji dan pred sto leti v Kranju.
Pred 80-imi leti so bile v Kraljevini Jugoslaviji uvedene nakaznice za kruh in moko. Omejitev je bila posledica slabega pridelka pšenice leta 1940, ko je bil pridelek kar za 100 tisoč vagonov manjši. Oblasti so začele uravnavati promet s pšenico in koruzo. Ker ukrepi niso dali rezultatov, so začeli razmišljati o živilskih nakaznicah. Tako so bile 1. februarja 1941 v Dravski banovini kot v prvi banovini Kraljevine Jugoslavije uvedene karte oziroma posebne nakaznice za kruh in moko. Odrasli so vsak mesec smeli kupiti 4 kg pšenične moke, otroci pa so bili upravičeni do dveh oziroma treh kilogramov. Nakaznice so bile znamenje slabšanja gmotnih razmer in stiske, v kateri se je znašla Kraljevina Jugoslavija, obdana z državami, ki so po večini pripadale silam osi.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko, po ugledni balerini poimenovana nagrada, Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu, utemeljitelj sodobne šole za fizikalno kemijo v Ljubljani
Baletna umetnica Lidija Wisiak je po začetnem baletnem študiju v Ljubljani nadaljevala šolanje v Nemčiji. Tam je imela leta 1920 tudi prvi samostojni baletni koncert. Pozneje se je izpopolnjevala še v Franciji in bila nato pet let angažirana v Komični operi v Parizu. Že pred drugo svetovno vojno je nekajkrat gostovala na Slovenskem, kmalu po njej pa je začela poučevati v baletni šoli v Ljubljani in bila deset let tudi njena predstojnica. Bogato baletno znanje je predajala mladim, bodočim solistom Slovenskega narodnega gledališča. Po njej se od leta 1999 imenuje nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Društvo baletnih umetnikov. Lidija Wisiak se je rodila leta 1906 v Linzu v Avstriji.
V Trstu je bila leta 1920 ustanovljena Zveza slovanskih učiteljskih društev, ki je združevala slovenske in hrvaške učitelje v Julijski krajini. Zveza je od ustanovitve izdajala tudi Učiteljski list; ta je izhajal do poletja 1926, ko je bila na podlagi leto prej sprejetega zakona o ustanovah in društvih razpuščena, češ da »po novih zakonih nima nikakega pomena več«. Ob ustanovitvi je Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu štela 800 učiteljev, ob razpustitvi pa jih je bilo komaj še 350, kajti tretjina se jih je zaradi različnih pritiskov včlanila v fašistični sindikat.
Kemik Davorin Dolar se je po koncu druge svetovne vojne izpopolnjeval v Rusiji in pozneje v Združenih državah Amerike, doktoriral pa je leta 1957 na tehniški fakulteti v Ljubljani. Sprva je bil asistent na kemijskem inštitutu visoke medicinske šole v Ljubljani, nato pa raziskovalec na inštitutu za nuklearne znanosti v Vinči pri Beogradu. Po vrnitvi v Ljubljano je leta 1965 postal redni profesor fizikalne kemije na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Kot vodilni slovenski fizikalni kemik je utemeljil sodobno šolo za fizikalno kemijo na univerzi v Ljubljani; to katedro je vodil trideset let. Raziskoval je predvsem termodinamiko in transportne lastnosti raztopin sintetičnih polielektrolitov. Rezultati teh raziskav so doživeli pomembne mednarodne odzive in priznanja. Za svoj celotni znanstveni opus je prejel Kidričevo nagrado, pozneje Zoisovo za življenjsko delo univerzitetnega učitelja, izvoljen je bil za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ljubljanska univerza pa mu je podelila naziv zaslužnega profesorja. Davorin Dolar se je rodil na današnji dan pred sto leti v Kranju.
Pred 80-imi leti so bile v Kraljevini Jugoslaviji uvedene nakaznice za kruh in moko. Omejitev je bila posledica slabega pridelka pšenice leta 1940, ko je bil pridelek kar za 100 tisoč vagonov manjši. Oblasti so začele uravnavati promet s pšenico in koruzo. Ker ukrepi niso dali rezultatov, so začeli razmišljati o živilskih nakaznicah. Tako so bile 1. februarja 1941 v Dravski banovini kot v prvi banovini Kraljevine Jugoslavije uvedene karte oziroma posebne nakaznice za kruh in moko. Odrasli so vsak mesec smeli kupiti 4 kg pšenične moke, otroci pa so bili upravičeni do dveh oziroma treh kilogramov. Nakaznice so bile znamenje slabšanja gmotnih razmer in stiske, v kateri se je znašla Kraljevina Jugoslavija, obdana z državami, ki so po večini pripadale silam osi.
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov