Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jožef Petkovšek (1861-1898) začetnik temnega modernizma, raziskovalec ljudskega pripovedništva, Narodna galerija odpre svoja vrata, ubežnik pred fašizmom razvija pridelavo sadja
Pred 160-imi leti se je na Verdu pri Vrhniki rodil slikar Jožef Petkovšek. Šolal se je v Ljubljani, Münchnu, Benetkah in Parizu. Še preden je dopolnil trideset let, so se mu pojavila prva znamenja duševne bolezni in od takrat je živel med bolnišnico za duševne bolnike in domom. V začetku je slikal pod vplivom italijanskih in francoskih žanrskih realistov, nato pa se je približal impresionizmu. Njegovo osrednje delo je avtobiografska slika “Doma” – hrani jo ljubljanska Narodna galerija. Za življenja kot slikar ni bil cenjen; slovenski umetniki so ga začeli upoštevati šele po smrti, zlasti Rihard Jakopič in Ivan Cankar. Pozneje so Jožefa Petkovška priznali kot predhodnika ekspresionizma in začetnika eksistencialno občutenega slikarstva, tako imenovanega temnega modernizma.
Literarni zgodovinar in etnolog Ivan Grafenauer je na Dunaju študiral slavistiko ter germanistiko in tam tudi doktoriral, potem pa je bil gimnazijski profesor v Kranju in Ljubljani. Sodi med najpomembnejše slovenske znanstvenike in organizatorje znanstvenoraziskovalnega dela prve polovice 20. stoletja, saj je pred 70-imi leti ustanovil Inštitut za slovensko narodopisje, sedanji Inštitut za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je tudi pobudnik za ustanovitev mednarodne zveze narodopiscev vzhodnoalpskih dežel in leta 1964 dočakal izvolitev za častnega člana Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva. Poseben pomen imajo predvsem njegove obravnave srednjeveškega pismenstva in ljudskega slovstva, osvetljene tudi s primerjalne in kulturnozgodovinske strani. Literarni zgodovinar in etnolog Ivan Grafenauer se je rodil leta 1880 v Veliki vasi v Ziljski dolini.
Še pred koncem prve svetovne vojne so nekateri likovni ustvarjalci in kritiki s trdnim upanjem, da se bodo razmere po vojni spremenile, poleti 1918. leta začeli akcijo za ustanovitev Narodne galerije v Ljubljani. Društvo, ki naj bi skrbelo za ohranitev slovenskega likovnega spomina, je prvo zbirko Narodne galerije za obiskovalce odprlo na današnji dan leta 1919 v prostorih ljubljanske Kresije. Ogled je bil mogoč le dvakrat na teden, v prvih desetih mesecih pa si je razstavo ogledalo 600 obiskovalcev. Po mnenju pisca v časniku “Slovenski narod” je bil to “žalosten kulturni pojav”, saj je Ljubljana takrat štela 70.000 prebivalcev, a po vabilih, objavljenih v časopisih, se je v naslednjih petih mesecih v društvo včlanilo le 25 ljubiteljev umetnosti. Naslednje leto so zbirko v Kresiji dopolnili, tako da je dajala pregled slovenskega slikarstva od časov bratov Šubic do sodobnikov, članstvo v društvu Narodna galerija je narastlo, pa tudi obisk razstave se je povečal.
Pred 120-imi leti se je v Trstu rodil sadjarski strokovnjak Gvido Vesel. Pred drugo svetovno vojno je obiskoval pollegalne trgovske in zadružne tečaje v Trstu, zaradi ilegalnega delovanja in podpiranja članov revolucionarne organizacije TIGR pa so ga zaprli. Leta 1928 je emigriral v Jugoslavijo in se vključil v sadjarsko in vrtnarsko zadrugo v Černomercu blizu Zagreba, nekaj let pozneje je tam organiziral in do leta 1946 vodil prvo jugoslovansko sadno plantažo. Čez čas je blizu Ptuja ustanovil prvo slovensko sadno plantažo Osojnik ter kmetijsko delovno zadrugo Sloga (poznejši Agrokombinat) v Leskovcu pri Krškem. Tam je med drugim vpeljal in preskušal ameriške sadne sorte, kordonske in goste gojitvene oblike ter dosegel velike in kakovostne pridelke sadja.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jožef Petkovšek (1861-1898) začetnik temnega modernizma, raziskovalec ljudskega pripovedništva, Narodna galerija odpre svoja vrata, ubežnik pred fašizmom razvija pridelavo sadja
Pred 160-imi leti se je na Verdu pri Vrhniki rodil slikar Jožef Petkovšek. Šolal se je v Ljubljani, Münchnu, Benetkah in Parizu. Še preden je dopolnil trideset let, so se mu pojavila prva znamenja duševne bolezni in od takrat je živel med bolnišnico za duševne bolnike in domom. V začetku je slikal pod vplivom italijanskih in francoskih žanrskih realistov, nato pa se je približal impresionizmu. Njegovo osrednje delo je avtobiografska slika “Doma” – hrani jo ljubljanska Narodna galerija. Za življenja kot slikar ni bil cenjen; slovenski umetniki so ga začeli upoštevati šele po smrti, zlasti Rihard Jakopič in Ivan Cankar. Pozneje so Jožefa Petkovška priznali kot predhodnika ekspresionizma in začetnika eksistencialno občutenega slikarstva, tako imenovanega temnega modernizma.
Literarni zgodovinar in etnolog Ivan Grafenauer je na Dunaju študiral slavistiko ter germanistiko in tam tudi doktoriral, potem pa je bil gimnazijski profesor v Kranju in Ljubljani. Sodi med najpomembnejše slovenske znanstvenike in organizatorje znanstvenoraziskovalnega dela prve polovice 20. stoletja, saj je pred 70-imi leti ustanovil Inštitut za slovensko narodopisje, sedanji Inštitut za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je tudi pobudnik za ustanovitev mednarodne zveze narodopiscev vzhodnoalpskih dežel in leta 1964 dočakal izvolitev za častnega člana Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva. Poseben pomen imajo predvsem njegove obravnave srednjeveškega pismenstva in ljudskega slovstva, osvetljene tudi s primerjalne in kulturnozgodovinske strani. Literarni zgodovinar in etnolog Ivan Grafenauer se je rodil leta 1880 v Veliki vasi v Ziljski dolini.
Še pred koncem prve svetovne vojne so nekateri likovni ustvarjalci in kritiki s trdnim upanjem, da se bodo razmere po vojni spremenile, poleti 1918. leta začeli akcijo za ustanovitev Narodne galerije v Ljubljani. Društvo, ki naj bi skrbelo za ohranitev slovenskega likovnega spomina, je prvo zbirko Narodne galerije za obiskovalce odprlo na današnji dan leta 1919 v prostorih ljubljanske Kresije. Ogled je bil mogoč le dvakrat na teden, v prvih desetih mesecih pa si je razstavo ogledalo 600 obiskovalcev. Po mnenju pisca v časniku “Slovenski narod” je bil to “žalosten kulturni pojav”, saj je Ljubljana takrat štela 70.000 prebivalcev, a po vabilih, objavljenih v časopisih, se je v naslednjih petih mesecih v društvo včlanilo le 25 ljubiteljev umetnosti. Naslednje leto so zbirko v Kresiji dopolnili, tako da je dajala pregled slovenskega slikarstva od časov bratov Šubic do sodobnikov, članstvo v društvu Narodna galerija je narastlo, pa tudi obisk razstave se je povečal.
Pred 120-imi leti se je v Trstu rodil sadjarski strokovnjak Gvido Vesel. Pred drugo svetovno vojno je obiskoval pollegalne trgovske in zadružne tečaje v Trstu, zaradi ilegalnega delovanja in podpiranja članov revolucionarne organizacije TIGR pa so ga zaprli. Leta 1928 je emigriral v Jugoslavijo in se vključil v sadjarsko in vrtnarsko zadrugo v Černomercu blizu Zagreba, nekaj let pozneje je tam organiziral in do leta 1946 vodil prvo jugoslovansko sadno plantažo. Čez čas je blizu Ptuja ustanovil prvo slovensko sadno plantažo Osojnik ter kmetijsko delovno zadrugo Sloga (poznejši Agrokombinat) v Leskovcu pri Krškem. Tam je med drugim vpeljal in preskušal ameriške sadne sorte, kordonske in goste gojitvene oblike ter dosegel velike in kakovostne pridelke sadja.
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov