Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Jože Košar (1908-1982) ustanovitelj prve slovenske založbe gramofonskih plošč, marčna revolucija prispe v slovenske dežele, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa, politični konsenz študentov – a le za kratek čas

Na današnji dan leta 1848 – torej tri dni po odstopu in pobegu avstrijskega kanclerja kneza Metternicha – so v Ljubljano prišle prve novice o revoluciji na Dunaju. Zvečer so bile v mestu že demonstracije, razbili so Metternichov kip ter poškodovali ali uničili mitniške stražnice. Zaradi nepriljubljenosti je najprej zbežal in nato še odstopil župan Janez Fischer. Naslednji dan so v Ljubljani ustanovili meščansko stražo, ki naj bi skrbela za red in mir. Po dunajskem vzoru se je imenovala »narodna straža«. Ustanovili so jih še po številnih drugih krajih na Kranjskem, pozneje pa tudi v Celovcu, Beljaku in Mariboru. Stražam ni vselej uspelo preprečiti nemirov; tako je 21. in 22. marca približno tristo kmetov vdrlo na grad na Igu pri Ljubljani in ga močno poškodovalo.

Prevajalec, urednik in klasični filolog Jože Košar je leta 1932 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, potem pa do leta 1941 poučeval na klasični gimnaziji v Mariboru. Po drugi svetovni vojni – med njo je bil med drugim tudi v nemškem jetništvu – je postal ravnatelj te gimnazije, delal pa je tudi na prosvetnem ministrstvu. Kot pedagog si je prizadeval za poglobitev humanistične izobrazbe in ohranitev klasične gimnazije, vendar je pri tem doživel nasprotovanje. V letih od 1960 do 1973 je bil direktor in glavni urednik Založbe Obzorja Maribor – ta je pod njegovim vodstvom imela pomembno vlogo v slovenski leposlovni in znanstveni ustvarjalnosti – ustanovil pa je tudi prvo slovensko tovarno gramofonskih plošč Helidon. Urejal je revijo »Nova obzorja« in povečal krog njenih sodelavcev. Za prevajanje je dobil Sovretovo nagrado. Jože Košar se je rodil na današnji dan leta 1908 v Stročji vasi pri Ljutomeru.

Zgodovinar Bogo Grafenauer je leta 1944 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani in bil pozneje na tej fakulteti docent ter izredni in redni profesor za zgodovino Slovencev. Raziskoval je starejšo slovensko in jugoslovansko zgodovino, zlasti vprašanja Karantanije, kosezov, ustoličevanja koroških vojvod, etnogeneze, družbene strukture jugoslovanskih ljudstev, bizantologije ter kmečke upore na Slovenskem od 15. do 18. stoletja. Še posebno se je ukvarjal z narodnostnim razvojem na Koroškem v 19. in 20. stoletju; bil je tudi izvedenec za ta vprašanja v delegaciji Federativne ljudske republike Jugoslavije na mirovni konferenci v Parizu leta 1946 ter pozneje član jugoslovanske delegacije Mešane komisije za izvršitev arhivskega sporazuma z Avstrijo iz leta 1923. Njegova bibliografija šteje približno 450 enot, njegova znanstvena dela pa označujejo velika erudicija, analitični pristop in zgodovinsko-materialistično izhodišče pri razlagi zgodovinskega razvoja. *** Posnetek* Bogo Grafenauer je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter dopisni član Akademij znanosti in umetnosti v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Leta 1984 je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze, za svoje delo je prejel Tischlerjevo in Kidričevo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1916 v Ljubljani.

»Težak svetovno-politični položaj, v katerem se je prek noči znašel ves svet, posebno mali narodi, nas je združil v enoten akademski blok, da s tem dokažemo svojo neomajno narodno in državno zavest.« To je pisalo v začetku posebne izjave akademikov Aleksandrove univerze v Ljubljani, ki je bila objavljena na današnji dan leta 1939. Ta izjava je bila v nekakšnem nasprotju s takratnimi razmerami na univerzi, saj je bila ta – kot celoten slovenski politični prostor – ostro razdeljena na katoliški in liberalni politični tabor. Vendar je mlada slovenska inteligenca v kritičnem obdobju, ko sta v svetu vladala nacizem in fašizem, le dosegla nujni konsenz. A le za kratek čas: že čez dobra dva meseca so katoliška društva izstopila iz Narodnega akademskega bloka. Očitno so bila idejnopolitična nasprotja prevelika in je utopični poskus enotnega nastopa mlade slovenske inteligence hitro propadel.